Spoznajte, kako se Slovenija sooča z izzivi energetske in prevozne revščine, zakaj so določene skupine – predvsem starejše samske ženske – pri tem bolj ranljive ter kje lahko posamezniki poiščejo konkretne informacije in finančno pomoč.
V 143. oddaji Vsi sosedje smo gostili Ano Kalin (Forum FER) in Marjeto Benčina (Društvo Focus). Obe sodelujeta v projektu ZENPRE (Zmanjševanje energetske in prevozne revščine), ki se je pred dvema letoma začel, letos junija pa zaključil. Financiral ga je Eko sklad, izvajali pa so ga Društvo Fokus, Forum FER, Zavod Sopotniki in mreža prostovoljcev na klic.
Kaj sploh je energetska in prevozna revščina?
Projekt je nastal iz želje, da se dve doslej ločeni temi obravnavata skupaj. Fokus se je z energetsko revščino ukvarjal že prej v okviru evropskih projektov, medtem ko je bila prevozna revščina sprva bolj raziskovalno vprašanje – kateri kazalniki jo določajo in kakšen je njen dejanski obseg v Sloveniji.
Prevozna revščina predstavlja stanje, ko si posameznik ali gospodinjstvo ne more privoščiti prevoza do ključnih storitev ali do njega sploh nima dostopa. Govorimo lahko tudi o časovni prevozni revščini, ko so na primer javni prevozi na voljo, a so predolgi in zato manj privlačni. Podatek, da se v Sloveniji več kot 80 % vseh poti opravi z avtomobilom, po njunih besedah jasno kaže, kako zelo je sistem prilagojen lastnikom avtomobilov – in kako ranljivi so tisti brez njega.
Poseben problem predstavlja tudi razpršena poselitev, katere infrastrukturno vzdrževanje je za državo veliko finančno breme. Težava ni v tem, da se ljudje selijo v odročnejše kraje, temveč v tem, da prometna in prostorska politika temu nista dovolj dobro prilagojeni. Hkrati se zaradi visokih cen nepremičnin iz mestnih središč ljudje selijo na podeželje, kjer jih zaradi dragih prevozov lahko doleti prevozna revščina – gre za nekakšen začaran krog.
Storitve izginjajo iz manjših krajev
Podjetja zaradi dobičkonosnosti zapirajo poslovalnice v manjših, manj profitabilnih krajih, s čimer se povečuje potreba po prevozu do vse bolj oddaljenih storitev. Evropska unija je zato od držav članic zahtevala, da v okviru socialno podnebnega načrta opredelijo, kako bodo reševale energetsko in prevozno revščino. Slovenija je načrt, ki je bil pripravljen v sklopu projeka ZENPRE, letos oddala, izvajati pa naj bi se začel leta 2027, ko bo država za sedemletno obdobje prejela več kot 450 milijonov evrov.
Na področju prevozne revščine so predlagani ukrepi:
- uvedba fleksibilnega javnega prevoza oziroma prevozov na klic na podeželju,
- spodbujanje prostovoljnega prevoza na klic, ki sicer že obstaja, a mu primanjkuje prostovoljcev in kapacitet.
Pri reševanju te problematike so najuspešnejše tiste občine, ki so med sabo močneje povezane in solidarne.
Vloga spola pri energetskih in prevoznih potrebah
Posebej zanimiv del pogovora se je dotaknil vloge spola pri energetski revščini. Forum Fer se namreč ukvarja s temami enakih možnosti, pri čemer je poudarek predvsem na enakosti spolov. Sogovornici sta opozorili, da ljudi pogosto jemljemo kot homogeno skupino, čeprav imamo v družbi zelo različne položaje in zato tudi različne potrebe – tudi pri energetskih in prevoznih potrebah.
“Vsaka specifična okoliščina spremeni potrebe in ukrepe je treba primerno prilagoditi, da se neenakosti v družbi ne povečujejo, ampak zmanjšujejo.”
V Sloveniji ženske po njunih podatkih opravijo približno 90 ur neplačanega dela tedensko, moški pa 54 ur, kar je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na njihov položaj. Raziskava, izvedena v okviru projekta na reprezentativnem vzorcu, je pokazala, da med vročinskimi valovi prostore s klimatsko napravo ohlaja 40 % ljudi, najredkeje pa prav samske ženske in vdove, stare med 36 in 74 let. Ta ista skupina se najpogosteje – v tretjini primerov – zateka k ukrepom, kot sta zatemnitev prostorov in nočno zračenje, saj si klimatskih naprav, s tem povezanih računov in prenove stanovanja pogosto ne morejo privoščiti.
Kam se lahko obrnejo tisti, ki potrebujejo pomoč?
Priporočila projekta so namenjena tako posameznikom in ranljivim gospodinjstvom kot tudi organizacijam, zavodom in celotnemu socialnemu sistemu. Posamezniki, ki občutijo energetsko ali prevozno revščino, naj se obrnejo na organizacije v svojem okolju, tudi na centre za socialno delo, ki so že opolnomočeni in vedo, kam jih usmeriti.
V okviru projekta so razvili tudi spletno aplikacijo ZENPRE.si, ki je namenjena tako posamaznikom kot socialnim partnerjem in institucijam, ki delajo z ranljivimi skupinami, da lažje pridejo do koristnih informacij – od energetskih subvencij Eko sklada za prenovo izolacije, oken in prezračevanja v okviru razpisa ZER do subvencij za nakup električnih koles in avtomobilov. Posamezniki naj se o možnosti uveljavitve subvencij posvetujejo z lokalnimi energetskimi svetovalci.
Novejša raziskava kaže, da je največji problem prav pomanjkanje informiranosti – če ljudje ne vedo, kakšne možnosti imajo, jih preprosto ne morejo izkoristiti. Zato pozivata vse, ki so kakor koli povezani z ranljivimi skupinami, naj s pomočjo aplikacije ZENPRE informirajo tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo, hkrati pa pozivata tudi k nadaljnjim raziskavam in zbiranju podatkov na tem področju.
***
Pretekle (in prihodnje) radijske oddaje Vsi sosedje najdete tukaj.
Radijska oddaja je del akcije “Vsi sosedje povezani v skupnosti“, s katero spodbujamo vse prebivalce osrednjeslovenske regije, da se pridružijo aktivnostim društev in drugih nevladnih organizacij. Tako želimo okrepiti pristne povezave v skupnostih, kamor se priseljuje veliko ljudi in preprečiti, da se sosedje ne bi več poznali med seboj.