Glede na izkušnje, ki smo jih z izvajanjem programa Stičišče Središče pridobili v preteklem obdobju, ugotavljamo, da je situacija NVO sektorja v osrednjeslovenski regiji specifična – saj je to regija NVO dveh hitrosti: na eni strani visoko specializirane profesionalne NVO z zaposlitvami, na drugi strani pa v večini ljubiteljske NVO, ki predvsem v obljubljanskih krajih predstavljajo eno zadnjih “družbenih lepil”, zlasti v teh okoljih, kjer je veliko priseljevanja in se prebivalci sosesk ne poznajo več med seboj. 

Po podatkih Ajpes iz leta 2021 je bilo v osrednjeslovenski regiji registriranih 5698 društev. Le 337 društev je imelo enega ali več zaposlenih in le 1976 društev je imelo več kot 10.000 eur prihodkov, kar dokazuje, da je večina društev tudi v osrednjeslovenski regiji majhnih, ljubiteljskih. Medtem, ko imajo prve, profesionalne NVO, izzive na področju zagovorništva in deloma lastnega strateškega načrtovanja, menedžmenta in vidnosti, pa imajo druge, manjše NVO, izzive na področju staranja članstva (pomanjkanje mladih članov, ki bi prevzeli aktivno vlogo pri vodenju in delovanju) in spopadanja z medgeneracijskim sodelovanjem ter z vključevanjem novo priseljenih v lokalno življenje. Poleg tega je izziv za razvoj in profesionalizacijo financiranje, kjer v primeru ljubiteljskih NVO, kljub želji za razvoj, ni kadrovskih kapacitet in znanja za prijavljanje na razpise poleg občinskih, zato bomo ta problem reševali prilagojeno tako za večje kot manjše NVO. 

Vse izzive je dodatno zaostrila epidemija korone, ki je zlasti ljubiteljskim NVO zelo otežila delovanje. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v svojem poročilu raziskave »Nevladne organizacije na področju zdravja v Sloveniji – ovire in izzivi za njihov hitrejši razvoj« ugotovil, da na vseh ravneh obstajajo številni izzivi. NVO so nezadovoljne zaradi premajhnih finančnih spodbud in premajhne podpore države, nestabilnega financiranja, ki ima neposredne posledice na kadrovske resurse, slabega odnosa države do zelo obsežnega nevladnega sektorja, izpostavljajo primere ponesrečene razporeditve lokalnih finančnih virov, izražajo dvom glede zmožnosti oziroma kakovosti delovanja NVO, saj komaj funkcionirajo pod danimi pogoji. Poleg zahtevnosti in časovne zamudnosti prijav na projekte za pridobivanje finančnih virov, izpolnjevanja zahtev financerja/nosilca projektov za odobritev finančnih virov in sočasnega reševanja težav glede pomanjkanja podpornega/strokovnega (administrativnega) kadra za vodenje projektov, je velika težava tudi v strukturi izplačevanja finančnih virov (npr. majhna predplačila). Tovrstni izzivi ne veljajo le za NVO na področju zdravja, ampak so jih prepoznavale tudi NVO, ki delujejo na drugih področjih. Izpostavili so jih tudi udeleženci naših preteklih posvetov, fokusnih skupin in vprašani v anketah ob prijavah na delavnice oz. v anketah o zadovoljstvu. 

Na podlagi teh analiz smo v preteklosti tudi že pripravili vrsto priporočil za občine in urade, hkrati pa smo jih upoštevali tudi na stičišču pri izvajanju svojih podpornih dejavnosti za NVO. »Analiza odgovorov fokusnih skupin za namen priprave nove strategije razvoja NVO Slovenije do leta 2028«, ki je bila že posredovana MJU, je prav tako pokazala podobne probleme in predloge za njihovo reševanje, ki smo jih vključili v naš prihodnji program: krepitev kadrov NVO, administrativna razbremenitev (predvsem kar se tiče razpisov – pavšali, digitalizacija in poenotenje), promocija NVO za dvig ugleda sektorja in dvig razumevanja njegovega pomena na odločevalski ravni, boljše sodelovanje z javnimi institucijami, jasne informacije, aktivacija mladih, uzakonjenje občinskega participativnega proračuna itd.

Ugotavljamo, da marsikatera NVO celo sama pri sebi ne prepoznava svojega doprinosa v lokalnem okolju, ga ne zmore ustrezno ovrednotiti, še manj zanj terjati “povračila”. S tem namenom bomo poskušali tematiko javno izpostavljati, nanjo opozarjati organizacije, zapisovati dosežke (transparentnost) in v okolju dvigovati ugled organizacij in ugled posameznikov, ki s svojimi prizadevanji skozi te organizacije dvigujejo kakovost življenja vseh v lokalnem okolju. 

Izkušnje “s terena” namreč kažejo, da so okolja, kjer se je povezanost med ljudmi zaradi odsotnosti / oslabelosti NVO sektorja ošibila, bolj podvržena vandalizmu in potrošništvu, kar ljudje zaznavajo in izražajo z apeli po krepitvi NVO, ki bi lahko znova dvignile kvaliteto bivanja. Mladinski delavci Zavoda BOB, ki že vrsto let izvajajo projekte proti vandalizmu na območju MOL, so v svojih raziskavah zapisali: »Menimo, da je vandalizem pogosto posledica frustracij posameznikov, ki jih doživljajo v določenem okolju oziroma posledica dejstva, da posameznik v specifičnem okolju nima drugih, alternativnih priložnosti, da bi svojo energijo ali frustracijo lahko izrazil na primernejši in družbeno bolj sprejemljiv način.« S pristopi dela, ki so usmerjeni v skupnost, tako oblikujemo rešitve, ki odgovarjajo na specifične potrebe posameznikov v dani skupnosti, v danem okolju. Hkrati pa iščemo vire moči in oblike reševanja porajajoče problematike vandalizma v sami skupnosti, s tem pa oblikujemo rešitve ‘na dolgi rok’. Okolij, ki jim “grozi” takšna nevarnost, je v naši regiji kar precej, saj je zaradi bližine glavnega mesta visoka stopnja priseljevanja, ne samo tujcev, pač pa tudi notranjega priseljevanja, ker ljudje zaradi vse večje centralizacije iščejo bivališče blizu glavnega mesta. Statistični urad beleži bistveno višjo stopnjo priseljevanja Slovencev kot v drugih regijah, nekatera mesta okoli Ljubljane pa so v zadnjih letih na nekaterih območjih podvojila svoje prebivalstvo (npr. Grosuplje, Škofljica …). Izziv bomo naslavljali z več dejavnostmi, predvsem pa z vsemi aktivnostmi kampanje Vsi sosedje povezani v skupnosti. S to kampanjo, v kateri bomo med drugim sodelovali z Radiem Zeleni Val, bomo dvignili vidnost NVO, vključevanje ljudi v NVO ter pomen NVO med prebivalstvom in odločevalci.

Četudi so dosežki sektorja visoko na prioritetni listi funkcionarjev, ko se je potrebno z njimi pohvaliti, so zelo nizko na prioritetni listi, ko gre za financiranje in druge ugodnosti. Ob nizkem občinskem financiranju manjšim, ljubiteljskim NVO, ki se pretežno financirajo iz tega vira, upada entuziazem za sodelovanje, težko pridobivajo nove sodelavce in se po določenem času, zlasti vodilni, ko ne morejo dobiti naslednikov, spopadajo z izgorevanjem, organizacije pa niso prepoznane kot verodostojni partnerji v večjih projektih. Izziv je pomemben z vidika obstoja ljubiteljskega / deloma pa tudi profesionaliziranega sektorja, ki je sposoben kontinuiranega delovanja, ne zgolj ad-hoc akcij oz. občasnih akcij, ko so na voljo sredstva. 

Naslavljali ga bomo z vsemi aktivnostmi zagovorništva in skupno akcijo semaforja. Glede na fokusne skupine in drugo raziskovanje področja z reševanjem teh izzivov podpiramo izzive, ki jih opredeljuje oz. bo opredelila strategija razvoja nevladnega sektorja in strategija prostovoljstva. Naslavljamo pa tudi lokalne in nacionalne strategije na področjih kulture, turizma, športa, deloma zdravja itd.

Poseben izziv nam predstavlja vključevanje mladih, katerega si želijo praktično vse organizacije. Nova raziskava Eurobarometer (2022) na EU nivoju kaže optimistično vse večjo angažiranost mladih: danes je večina mladih (58 %) aktivnih v družbi, v kateri živijo, v zadnjih 12 mesecih pa so sodelovali v vsaj eni mladinski organizaciji. A nacionalna raziskava Mladina 2020 kaže precej obraten trend: O širših družbenih temah sicer mladi po večini ne razmišljajo prav dosti, saj na lestvici vrednot in zanimanj mladih že vsaj dvajset let prevladujejo elementi zasebne sfere, kot sta prijateljstvo in družina, bistveno manj pa so mladim blizu širše družbene teme. Iz Skupnega poročila o prostovoljstvu v RS za leto 2022 je razvidno, da je največji delež prostovoljk in prostovoljcev v dveh starostnih skupinah – od 30 do 60 let in nad 60 let. Mladih do 30 let je skupno le 35 %, čeprav bi ravno ta skupina lahko veliko bolj prispevala. Kljub temu, da je v osrednjeslovenski regiji opravljen največji delež prostovoljskih ur, je hkrati ravno v tej regiji v letu 2022 število ur močno upadlo za razliko od ostalih regij, kjer se je zvišalo. 

Po Eurobarometru mladi (72 %) pričakujejo, da bodo odločevalci natančneje prisluhnili njihovim zahtevam in jih uresničili ter da bodo podprli njihov osebni, družbeni in poklicni razvoj. Po nacionalni raziskavi pa se mladi se bolj kot pred desetimi leti čutijo politično kompetentni in so bolj naklonjeni neposrednemu komuniciranju s politiki, vključno s sodelovanjem v peticijah. Vendar je pri tem pomembno poudariti, da je stopnja zanimanja mladih za politiko še vedno na nizki ravni. S tem je povezano tudi zelo nizko zaupanje v nosilce politične oblasti, kar se med drugim kaže v visoki razširjenosti stališča, da običajen posameznik v naši družbi nima pravega vpliva na početje oblasti. Kar se “na terenu” kaže v tem, da mladi NVO-jev ne jemljejo kot možnost zagovorništva in se s tem razlogom vanje tudi manj vključujejo. Nekoliko pa se stvar spremeni na področju kulture in kreativnosti, kjer je porast mladih, ki se v aktivnosti vključujejo, a žal se to ne rezultira v članstvu v organizacijah, saj mladi ne želijo biti člani organizacij. 

Če na ravni regije ne bomo našli mehanizma, kako mlade “privabiti” in ohranjati v stiku z organizacijami sektorja, lahko v nekaj letih pričakujemo izumiranje ljubiteljskih NVO, brez katerih bo okolje bivanja zagotovo manj kakovostno. Naše delovanje v tem kontekstu bo temeljilo na približevanju “obeh strani” – na eni strani nagovarjanju mladih, po drugi strani pa pomoči organizacijam pri prilagajanju okolja, ki bo ustrezalo mladim. Tukaj se bomo močno naslonili na Mrežo KROJ in jo tudi razširili na regionalno raven, ter na članice Zveze slovenske podeželske mladine in na članice Združenja slovenskih skavtinj in skavtov (oba pridružena partnerja), seveda pa tudi na lastne dolgoletne izkušnje mladinskega dela. Javne politike, ki jih v tem kontekstu zasledujemo, so lokalne strategije za mlade, pa tudi nacionalni program za mladino, v pripravi katerega sodelujemo, kot organizacija, ter na smernicah Bonskega procesa.

Naslovili bomo tudi pomanjkanje prostorov za delovanje organizacij – zlasti v prestolnici visoke tržne najemnine, pomanjkanje skladišč za hranjenje materiala in dokumentacije, še vedno veliko neizkoriščenih prostorov po občinah, ki bi jih lahko koristno uporabili v sodelovanju z NVO. Na vseh regionalnih stičiščih, kjer delamo neposredno z občinami, ugotavljamo, da tiste občine, ki tudi z reševanjem prostorskih stisk NVO krepijo povezave med nevladnimi organizacijami, skupnostjo in občinami, delujejo bolje in bližje ljudem, občankam in občanom (Prostori ZA skupnost). Zato bomo občine spodbujali k izkoriščenosti prostorov v korist NVO, NVO pa pomagali tudi pri iskanju prostorov, kjer so možnosti souporabe.

1. Okrepiti in pomladiti nevladni sektor v osrednjeslovenski regiji, ki bo sposoben dolgoročno, trajnostno (ne zgolj z ad hoc akcijami) tvoriti tista jedra družbe, ki ljudi ohranjajo duševno stabilne, vključene, agilne, povezane in konstruktivno aktivne.

To se je namreč ravno v zadnji krizi izkazalo za ključno oporo marsikateremu posamezniku, ki bi sicer izoliran živel bistveno nižjo kakovost življenja.

Tovrstno okrepljenost sektorja bomo naslavljali s kampanjo “Vsi sosedje povezani v skupnosti”, katere glavni cilj je k NVO-jem privabljati nove akterje (promocijske akcije kot je turistično vodenje za domačine s predstavitvijo društev, stalna stojnica na tržnici za NVO-je …), NVO izpostavljati z njihovo ponudbo (portal Od nas za vas, katalog delavnic NVO za šole), krepiti njihovo prepoznavnost in ugled (redne oddaje na Radiu Zeleni val in v drugih medijih), spodbujati prostovoljstvo.
Krepitev sektorja bomo dosegali tudi s podporo izbranim NVO s potencialom (40 v 5 letih), ki bodo vsak na svojem področju pomenili doprinos in s svojim delovanjem krepili ugled sektorja. Prav tako bomo organizacije sektorja ves čas informirali o vseh za njihovo delovanje pomembnih zadevah.

Kot ključne dejavnike učinkovitega, okrepljenega sektorja štejemo transparentnost, odgovornost in etičnost, ki pripomorejo k večjemu ugledu in prepoznani vlogi NVO za družbeni razvoj in blaginjo. Pri NVO bomo spodbujali te dejavnike oz. jih učili, kako jih bolj izpostaviti, narediti vidne uporabnikom in širši skupnosti.

S tradicijo hitrega in učinkovitega odzivanja na spremenjene razmere delovanja (IT podpora v času korona krize, pomoč in koordinacija v času poplav …) bomo nadaljevali tudi v prihodnje, poleg humanitarne note pa želimo ohraniti zanesljivost in koordinacijsko vlogo, ki smo jo v prejšnjem obdobju zgradili v očeh sektorja.

2. okrepiti zagovorniško vlogo stičišča in optimizirati sodelovanje 25 občin z NVO.

V naslednjih petih letih bo mreža stičišč skupaj nadaljevala zagovorništvo, saj se nacionalne težave sektorja (kadrovska in finančna podhranjenost, nizka stopnja profesionalizacije, staranje …) odražajo tudi v naši regiji. Z aktivnostmi zagovorništva v naši regiji želimo vzpostaviti razmere, v katerih bodo lahko NVO-ji relevantni deležniki tudi pri financiranju, sprejemanju odločitev in sodelovanju v večjih projektih. Konkretneje bomo to dosegali z naslavljanjem občin in podakcijami skupne akcije semafor, kjer bomo za izbrane občine spremljali možnosti, ki jih imajo NVO znotraj predpisov in zakonodaje, ter občinam predlagali prenos dobrih praks od drugod, kadar bo to smiselno.

Z zagovorniškimi akcijami bomo prisotni v vseh 25 občinah osrednjeslovenske regije.

Glede na to, da si v sektorju želimo mladih, bomo posebno akcijo zagovorništva izpeljali s širitvijo mladinske mreže KROJ na regijsko raven, z namenom prenašanja agende mladih na regijsko in lokalno raven. Odzivali pa se bomo na aktualne zadeve znotraj občin, aktivno predlagali sprejemanje ustreznih strategij, ki področno naslavljajo sektor, predpripravili gradnike strategij in poskušali doseči tudi, da vsaj kakšna občina, sprejme celovito strategijo razvoja nevladnega sektorja in mu s tem pripiše mesto in pomen, ki mu pripada. Vzpostavljena imamo uspešna partnerstva z nekaj občinami (večina je med pridruženimi partnerji), s katerimi nameravamo poglobljeno sodelovati še naprej na vseh področjih, ki so pomembna za razvoj NVO v občini in širše za občanke in občane, z upoštevanjem vrednot, ki jih promoviramo NVO. Z drugimi občinami bomo tovrstna partnerstva še zgradili. Občinam bomo pomagali tudi pri pripravi in izvajanju participativnega proračuna, s posebnim poudarkom na vključevanju nevladnih organizacij. Naslovili bomo tudi pomanjkanje prostorov za delovanje organizacij – zlasti v prestolnici visoke tržne najemnine, pomanjkanje skladišč za hranjenje materiala in dokumentacije, še vedno veliko neizkoriščenih prostorov po občinah, ki bi jih lahko koristno uporabili v sodelovanju z NVO.

3. okrepiti povezovanje NVO znotraj sektorja in z organizacijami izven sektorja ter s tem sodelovanje za reševanje lokalnih potreb. 

NVO bomo povezovali znotraj mreže (zvišali bomo število naših uporabnikov za 20 % v 5 letih) in tudi ob akcijah (vsaj 20 skupnih čezsektorskih akcij v 5 letih), kjer bomo spodbujali vsebinsko povezovanje, geografsko povezovanje, skupne prijave na razpise, skupne lokalne akcije. Nadaljevali in okrepili bomo povezovanje in sodelovanje stičišča in drugih NVO z osnovnimi in srednjimi šolami, podjetji v lokalnem okolju (tu prepoznavamo še veliko neizkoriščenih priložnosti), mediji in javnimi, lokalnimi zavodi za turizem, kulturo, šport, mlade ipd., domovi in centri za starejše).