Društva

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovijo najmanj trije ustanovitelji zaradi uresničevanja skupnih interesov.

Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.

Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe. Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva.

Registracija društva se opravi (po pošti ali osebno) na Upravni enoti sedeža društva, kjer se odda vloga za registracijo društva s prilogami.

  • zapisnik ustanovnega sklepa (z razvidnimi sklepi o ustanovitvi društva, izvolitvi temeljnega akta in izvolitvi zastopnika društva),
  • temeljni akt društva,
  • seznam ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča) z lastnoročnimi podpisi,
  • naslov sedeža društva,
  • zastopnik društva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča ali naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča)
  • podatke o nepridobitnih dejavnostih društva in
  • predlog za glavno nepridobitno dejavnost.
Vlogo in vse potrebne informacije najdete na spletni strani e-Uprave >>> Vloga za registracijo društva.

Strošek registracije društva oz. zveze je v letu 2020 znašal 31,70 EUR.

Po registraciji društva se gleda na določbo v aktu izdela žig društva ter odpre poslovni transakcijski račun na banki.

Vir:
Zakon o društvih
e-Uprava. Vloga za registracijo društva

Obvezni akti za društva
  • Temeljni notranji akt (običajno statut),
  • Poseben akt, ki ureja zagotavljanje podatkov o finančnem in materialnem poslovanju, v kolikor to ne ureja že temeljni akt (običajno je to pravilnik o računovodstvu ali pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju),
  • Akt o sistemizaciji delovnih mest, če je zaposlenih več kot deset delavcev;
  • Izjavo o varnosti s katero se identificira nevarnosti, oceni tveganja za delavce in določi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja,
  • Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, če je zavod izvajalec zdravstvenih storitev ali če vodi zbirke občutljivih osebnih podatkov kot del svoje registrirane dejavnosti.
Priporočljivi akti za društva
  • Pravilnik o delovnih razmerjih (predvsem če je več zaposlenih);
  • Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, če društvo obdeluje osebne podatke;
  • Akt o sistemizaciji delovnih mest (običajno je koristen že pri več kot 3 zaposlenih);
  • Pravilnik o disciplinskem postopku pred častnim razsodiščem, če ga društvo ima in če postopek ni urejen že v statutu, sicer je postopek v praksi težko pravilno izpeljati;
  • Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu, ki ureja postopke izpolnjevanja zahtev zakonodaje na tem področju;
  • Poslovnik o delu zbora članov, če statut ne vsebuje že dovolj podrobnih določil o zboru članov (običajno koristno pri društvih z večjim številom članom);
  • Poslovniki o delu drugih organov v društvu.

Ni nujno, da je vsako društvo tudi nevladna organizacija. Da je društvo nevladna organizacija, mora izpolnjevati še naslednje pogoje (po ZNOrg):

  • je nepridobitno,
  • je neprofitno in
  • neodvisno od drugih subjektov.

Nepridobitnost 

Nepridobitno društvo je tisto, ki se na podlagi zakona ne ustanovi z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov.

Neprofitnost

Društvo je neprofitno, v kolikor v temeljnem aktu določi, da se dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje svojega namena ali ciljev, svojega premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe in se v primeru prenehanja, po poravnavi vseh obveznosti, njeno premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.

Neodvisnost od drugih subjektov

Organizacija je neodvisna od drugih subjektov, če imajo predstavniki države, samoupravnih lokalnih skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih medvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic in gospodarskih družb, ter fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ali predstavniki drugih oseb, ki niso nepridobitne, v njenem poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov.

Vir:
Zakon o nevladnih organizacijah

Po Zakonu o društvih in na podlagi temeljnega akta mora društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega računovodstva.

Ne glede na zgornje lahko društvo s temeljnim aktom ali posebnim aktom določi, da bo vodilo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
– da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
– da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 eurov;
– da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 50.000 eurov.

Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 10.000 eurov, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

Vir:  26. člen Zakona o društvih

Društva morajo obvezno oddati:

  • letno poročilo in podatke iz letnega poročila (za statistične namene) za preteklo koledarsko leto na AJPES (običajno do konca meseca marca, preko spletne aplikacije) in
  • obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) na FURS (običajno do konca meseca marca, preko sistema eDavki).

Glede na dejavnosti in status društva imajo nekatera dodatne obveznosti.

  •  Društva, ki so zavezana k reviziji letnih poročil, morajo za javno objavo predložiti na AJPES letno poročilo skupaj z oceno revizorja do konca meseca avgusta tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
  • Društva, ki izvajajo prostovoljski program in so vpisana v Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom (eVPO), oddajo istočasno s podatki iz letnega poročila tudi poročilo o prostovoljstvu (Priloga 2 Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku).
  • Društvo s statusom organizacije v javnem interesu mora vsako drugo leto od podelitve tega statusa do konca meseca marca predloži ministrstvu, ki ji je podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu:
    • poročilo o delu, iz katerega so razvidni programi, projekti ali druge aktivnosti z navedbo pomembnejših dosežkov, ki jih je organizacija izvajala v javnem interesu,
    • poročilo o porabi sredstev za izvajanje aktivnosti v preteklih dveh letih in
    • program bodočega delovanja za najmanj dve koledarski leti.

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

Društvo lahko preneha po volji članov, kar storijo s sprejetjem sklepa o prenehanju društva na skupščini. Prav tako je smiselno sprejeti sklep o prenosu premoženja, v kolikor to ni zapisano v temeljnem aktu društva. Društvo tudi izdela in sprejem finančno poročilo.

V roku 30 dni mora zastopnik izpolniti Vlogo za izbris društva/Zveze društev iz registra društev ter jo oddati osebno ali po pošti na Upravno enoto sedeža društva.

Vlogi je potrebno priložiti:

  • zapisnik zbora članov društva, kjer je bil sprejet sklep o prenehanju društva in določen prevzemnik premoženja društva,
  • poročilo o razpolaganju s premoženjem društva.

Več o drugih načinih prenehanja najdete v Zakonu o društvih, 37. do 45. člen.

Društva se lahko financirajo iz naslednjih virov:

  • članarina,
  • donacije,
  • sponzorstva,
  • prostovoljstvo,
  • sofinanciranje iz strani evropskih, državnih in lokalnih organov,
  • obstranska pridobitna dejavnost društva (kot podpora za opravljanje nepridobitne dejavnosti).