V 142. oddaji Vsi sosedje, ki ste jo lahko poslušali 25. 6. 2026 na frekvenci Radia Zeleni val, sta gostovala Jože Gornik iz Zavoda Pelikan – Karitas in Zavoda Nefiks ter Jan Magdić, ki prav tako deluje znotraj Zavoda Pelikan – Karitas in drugih društev, predvsem na področju dela z mladimi, glasbe in zaposlovanja. Zavod Pelikan Karitas pomaga drugim društvom pri ustvarjanju programov, predvsem na področju socialne pomoči v stiski. Pogovor je tekel širše – o tem, kako sploh delujejo društva in zavodi ter s kakšnimi izzivi se danes soočajo.
Od srčnega pogona do profesionalizacije
Sogovornika sta uvodoma orisala pestrost civilne družbe pri nas – od karitativne in humanitarne dejavnosti, mladinskega dela, kulturnih društev, socialnih programov, športa, pomoči v stiski, pa vse do civilne zaščite in gasilcev. Na vsakem od teh področij, sta poudarila, delujejo posamezniki – entuziasti, ki bi radi spremenili splošno mišljenje in izboljšali stanje na svojem področju.
Kot sta opozorila, v javnosti še vedno prevladuje pričakovanje, da društva delujejo izključno prostovoljno, na “srčni pogon”. A ko društvo želi doseči širše družbene cilje, preprosto ne gre več brez profesionalcev. Civilna družba se namreč nenehno prilagaja družbi, v kateri deluje – tudi ko ta postaja vse bolj zapletena in birokratizirana.
Zakaj društva ne morejo delovati zgolj na prostovoljni osnovi?
Osrednja tema pogovora je bila, zakaj se društva danes ne morejo več opirati zgolj na prostovoljstvo. Prostovoljstvo je po njunih besedah sicer pripisano določenemu sektorju, a je njegova administracija in organizacija vse bolj profesionalna naloga. Društva se srečujejo z vse več birokratskimi ovirami – na primer pri digitalizaciji poslovanja, kjer je za marsikatero opravilo potreben ustrezen certifikat ali digitalni podpis predsednika društva.
Prostovoljci, sta poudarila, teh nalog preprosto ne morejo opravljati zgolj v prostem času, saj to zahteva preveč časa in energije. Predsednik društva pri tem nosi veliko odgovornost – tudi s svojim premoženjem – hkrati pa se od njega pričakuje vse več znanja in veščin, med drugim tudi na področju varstva osebnih podatkov. Kot sta pojasnila, mora društvo udeležence vnaprej obvestiti, če jih bo med dogodkom fotografiralo ali snemalo, za objavo posnetkov pa potrebuje njihovo privolitev, morebitne druge zbrane podatke pa mora ustrezno hraniti in po potrebi izbrisati skladno z GDPR.
Društva se torej morajo profesionalizirati vsaj do te mere, da nekdo prevzame vse potrebne naloge – to pa je danes zahtevnejše kot pred leti, tudi zaradi generacijskih razlik. Na vodilnih položajih v društvih so namreč še vedno predvsem tisti, ki niso odraščali z računalnikom, medtem ko mlajše generacije, ki so v tem bolj spretne, svoje mesto v društvih šele iščejo. Pri delu jim pomaga tudi znanje angleščine.
Kako danes doseči ljudi?
Spremenil se je tudi način obveščanja javnosti in članov. Časi deljenja letakov, objav v časopisu in obveščanja od ust do ust so mimo – ljudje se preprosto manj pogovarjajo. Danes je za doseganje ciljne publike potrebno povsem novo znanje: kako v poplavi objav na družbenih omrežjih sploh priti do ljudi in jih aktivirati, da pridejo na dogodek. Plačljivi oglaševalski servisi za večino manjših društev niso realna možnost, zato je prisotnost na družbenih omrežjih nuja, ki pa zahteva čas in veščine, ki jih v društvu ne premore vsak.
Izgorelost predsednikov in iskanje naslednikov
Posebej odkrito sta spregovorita o izgorelosti dolgoletnih predsednikov društev, ki so – kot je bilo rečeno – pogosto “obuli prevelike čevlje” in nase prevzeli preveč funkcij, zaradi česar postane vodenje društva vse manj privlačno za morebitne naslednike.
“Pri delovanju je potrebno sprejemati kompromise – lahko bi plačali za vse, kar ne znamo, znanje pa se z leti tudi samo nabere.”
Kot možni rešitvi sta izpostavila zgodnje vključevanje mladih v delovanje društev in postopno zaupanje izvajanja posameznih nalog ter pomoč pri profesionalizaciji – torej zaposlitev posameznika, ki bi prostovoljce razbremenil dela, ki ga ti ne zmorejo ali ne znajo opraviti. Govorila sta tudi o “pomlajevanju društev”, torej postopni predaji vodenja od sedemdesetletnikov k petdesetletnikom.
Ali bodo društva čez pet let še delovala na srčni pogon?
Na vprašanje, ali bo civilna družba tudi čez pet let še temeljila na prostovoljnem delu, je sledil premislek: verjetno da, a predvsem v obliki manjših društev somišljenikov, ki bodo izvajala posamezne, ad hoc projekte v dobro ožjih skupnosti. Veliko društvo, ki bi kakovostno in dolgoročno delovalo na primer v dobro bolnikom, pa si je brez ustreznega znanja in profesionalne podpore težko predstavljati.
Kaj društva potrebujejo za dolgoročen obstoj?
Sogovornika sta zaključila, da društva dolgoročno ne morejo delovati zgolj ljubiteljsko. Zaradi kompleksnosti današnje družbe potrebujejo dodatno pomoč – tako finančno kot znanje in veščine – da to, kar ljudje prostovoljno naredijo, nekdo tudi organizira in vodi. Le tako lahko društvo dolgoročno obstane, postane organizacija v javnem interesu in prispeva h kakovosti življenja skupnosti. Kot sta poudarila, so društva eno zadnjih “lepil” družbe – prostor, kjer se ljudje srečujejo in dvigujejo standard skupnega življenja.
Po njunem mnenju mora zakonodaja društva podpirati brez dodatnih nalog in obveznosti, saj delovanje v društvu ni pomembno le za prostovoljce same, temveč aktivira širšo družbo. Podporo bi želela ponuditi tako tistim, ki so že aktivno vključeni, kot tistim, ki jim korak od roba v središče skupnosti (še) ne uspe. Prostovoljci pri tem potrebujejo predvsem stabilno okolje, financiranje in opremo – brez finančne podpore in infrastrukture namreč ne gre, prav tako pa je za dolgoročno strateško načrtovanje društev nujna tudi večja stabilnost zakonodajnih sprememb.
***
Pretekle (in prihodnje) radijske oddaje Vsi sosedje najdete tukaj.
Radijska oddaja je del akcije “Vsi sosedje povezani v skupnosti“, s katero spodbujamo vse prebivalce osrednjeslovenske regije, da se pridružijo aktivnostim društev in drugih nevladnih organizacij. Tako želimo okrepiti pristne povezave v skupnostih, kamor se priseljuje veliko ljudi in preprečiti, da se sosedje ne bi več poznali med seboj.