V praksi se oba pojma pogosto zamenjujeta, a vendar ne pomenita isto.
Nepridobitnost
Nepridobitnost pomeni, da organizacija ni ustanovljena z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov. Osnovni namen organizacije, ki je nepridobitna, je torej nekaj drugega, na primer varstvo okolja, varstvo človekovih pravic, varovanje zdravja, razvoj športa ali kulture ipd..
Vendar to ne pomeni, da organizacija ne sme izvajati pridobitnih dejavnosti. Organizacija lahko izvaja pridobitne dejavnosti, vendar te ne smejo biti glaven namen ustanovitve. Pridobitne dejavnosti so dostikrat eden od virov pridobivanja sredstev, s katerim se pokrivajo stroški nepridobitnih dejavnosti in so zaželene z vidika zagotavljanja raznolikosti financiranja in neodvisnosti od financerjev. Pridobitne dejavnosti ali drugače tudi tržne dejavnosti lahko opravljajo vse nevladne organizacije, torej društva, zasebni zavodi in ustanove, vendar te ne smejo biti edine dejavnosti organizacije.
Dostikrat se organizacijam poraja dvom, če lahko prodajajo svoje izdelke ali storitve in odgovor je DA. Društva in zasebni zavodi lahko zaračunajo svoje izdelke in storitve, vendar je tako kot pri ostalih pravnih osebah pomembno, da je ta storitev zapisana v njihovem temeljnem aktu v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti. Če bi želeli naknadno po ustanovitvi dodati pridobitno dejavnost, bi morali spremeniti temeljni akt (društva statut oz. zasebni zavodi akt o ustanovitvi) in ga ponovno predložiti pristojnemu organu (društva upravni enoti, zasebni zavodi okrožnemu sodišču).

Neprofitnost
Neprofitnost pomeni, da:
- organizacija dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje svojega namena ali ciljev, se pravi, da ga v prihodnje porabi ob izvajanju svojih dejavnosti,
- organizacija svojega premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe,
- se v primeru prenehanja organizacije, po poravnavi vseh obveznosti, njeno premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.
Povezava med nepridobitnostjo in neprofitnostjo
Pomembno je vedeti, da sta nepridobitnost in neprofitnost določena v Zakonu o nevladnih organizacijah in le organizacije, ki izpolnjujejo prav vse pogoje, ki so v njem določeni, se uvršča med nevladne organizacije.
Če na primer društvo nima v svojem statutu zapisano, da se v primeru njegovega prenehanja premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava, se ne všteva med nevladne organizacije.
Pridobitne in nepridobitne dejavnosti ureja Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Ta pravilnik podrobneje opredeljuje, kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Pravilnik določa, da je dejavnost zavezanca pridobitna, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
- dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička;
- zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2.
Dohodki iz opravljanja tovrstnih dejavnosti so dohodki iz opravljanja pridobitne dejavnosti.
Za pridobitne dohodke se štejejo zlasti:
- sredstva za izvajanje javne službe, ki niso sredstva iz prvega odstavka šeste alineje 3. člena tega pravilnika (kot so doplačila uporabnikov),
- bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic Evropske unije, pri čemer se dohodki od obresti za vezane vloge ne štejejo za pridobitne do vključno višine 1.000 evrov letno,
- dividende in drugi dohodki iz naložb,
- dohodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spominkov članom in nečlanom, vključno s hrano in pijačo, ki jo proda zavezanec članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar obiščejo zavezanca,
- najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam,
- dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev,
- plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec,
- plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec,
- dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec.