V oddaji Vsi sosedje, ki ste jo lahko poslušali 27. 10. 2026 na frekvenci Radia Zeleni val, smo govorili o dogodku Šola za župene in poslušali izjave udeležencev dogodka.
Kako mlade v občinah okoli Ljubljane vključiti v življenje domačega kraja? To je bilo osrednje vprašanje Šole za župane za osrednjeslovensko regijo. Dogodek je potekal v Domu zaščite in reševanja v Trzinu, o njem pa je poročala oddaja Vsi sosedje na Radiu Zeleni val.
Šola za župane je pobuda 12 regijskih stičišč nevladnih organizacij iz vse Slovenije. Stičišča podpirajo društva in občinam pomagajo pripraviti predpise, ki izboljšajo pogoje za delovanje nevladnega sektorja. Tokratna izvedba je bila posvečena mladim. Udeležili so se je pet aktualnih županov, več kot 20 kandidatov za občinske svetnike in predstavniki mladinskih organizacij. Dogodek je bil namenoma pred lokalnimi volitvami, da bi kandidati rešitve za mlade vključili v svoje programe in mandate.
Izziv: mladi odidejo v Ljubljano in se ne vrnejo
V 25 občinah osrednjeslovenske regije je ključno vprašanje, kako lokalno okolje narediti za prvo izbiro mladih. Še posebej težko je v krajih brez srednjih šol. Mladi gredo v srednjo šolo v prestolnico, tam se vključijo tudi v prostočasne dejavnosti, domači kraji pa se praznijo. Za mlade od 15 do 29 let sta največja izziva stanovanjsko vprašanje oz. možnosti bivanja v regiji ter pomanjkanje prostorov, ki bi jih lahko vzeli za svoje.
Novoizvoljena predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tanita Čamdžič je poudarila, da morajo biti mladi strateški cilj in prioriteta občine. Občina mora pokazati iskreno željo, da mlade sliši in jim omogoči razvijati njihove potenciale. »Mladi takoj začutijo, kadar spodbuda ne prihaja iz srca,« je opozorila.
Primeri dobrih praks iz občin
- Domžale: Županja mag. Renata Kosec je predstavila projekt mladih županov, v katerem so v njenem mandatu delovali štirje mladi župani in županje. Kot je povedal eden izmed njih, so bili medgeneracijski most med mladimi, občinsko upravo, svetniki in direktorji javnih zavodov. Vodstvu občine so prenašali želje mladih, mladim pa pojasnjevali, kaj je realno mogoče.
- Trzin: Župan Peter Ložar je predstavil spoznavne delavnice, ki jih občina vsaki dve leti organizira skupaj z Movitom. Mladi pri svojih projektih dobijo precej proste roke, npr. pri tematski »hiši strahov« za noč čarovnic. V zameno skupnosti nekaj vrnejo, na primer s peko palačink za starejše ali s tehnično pomočjo.
- Škofljica: Po ureditvi fitnesa na prostem je občina kupila objekt in v njem uredila prostor za funkcionalni trening. Mladi se nanj prijavijo in pod nadzorom trenirajo skupaj, je povedal župan Primož Cimerman.
- Dol pri Ljubljani: Skupina mladih iz KUD Juri Flajšman je z evropskimi in občinskimi sredstvi ter s sredstvi participativnega proračuna obnovila Kmetijski dom, nekdanje zbirališče svojih starih staršev. Iz njega je nastalo živahno stičišče za mlade, je predstavil Nikolaj Bavdek.
- Log – Dragomer in Medvode: Župana Miran Stanovnik in Nejc Smole sta poudarila pomen vključevanja mladih v športna, kulturna in gasilska društva. Izpostavila sta tudi tesno sodelovanje z osnovnimi šolami, da mladi pripadnost lokalni skupnosti začutijo že v zadnjih razredih.
Priporočila občinam
Ukrepi za različne generacije. Potrebe 15- do 20-letnikov se močno razlikujejo od potreb tistih med 25. in 30. letom. Ukrepe je zato treba prilagoditi in jih oblikovati v iskrenem dialogu z mladimi.
Stabilna podpora mladinskim organizacijam. Mladi potrebujejo usposobljene mentorje in sistemsko financiranje prek večletnih in ne le enoletnih občinskih razpisov.
Prostori po meri mladih. Mladi redko vzamejo za svoje klasične medgeneracijske prostore. Potrebujejo prostore, ki so jim všeč in v katerih se počutijo sproščeno, sami pa prevzamejo odgovornost za red in čistočo.
Participativni proračun za mlade. Namenska sredstva za mlade so dobra naložba, saj se mladi skozi proces učijo demokracije in spoznavajo delovanje občine.
***
Pretekle (in prihodnje) radijske oddaje Vsi sosedje najdete tukaj.
Radijska oddaja je del akcije “Vsi sosedje povezani v skupnosti“, s katero spodbujamo vse prebivalce osrednjeslovenske regije, da se pridružijo aktivnostim društev in drugih nevladnih organizacij. Tako želimo okrepiti pristne povezave v skupnostih, kamor se priseljuje veliko ljudi in preprečiti, da se sosedje ne bi več poznali med seboj.