Trzin, 22. oktober 2026 – Kako mlade spodbuditi, da ostanejo dejavni v domačem kraju, in preprečiti, da bi svoje talente ter energijo v celoti prenesli v Ljubljano ali druga večja središča? To pereče vprašanje je v četrtek, 22. oktobra, napolnilo dvorano Doma zaščite in reševanja v Trzinu. Na osrednjeslovenskem regijskem srečanju v sklopu vseslovenske pobude Šola za župane, ki jo že od leta 2018 organizira Mreža regionalnih stičišč ZaNVO ob podpori Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, so se zbrali kandidati za župane in svetnike, aktualni župani ter predstavniki mladinskih organizacij in društev.
Namesto klasičnih predvolilnih nagovorov so udeleženci za en večer postali »sošolci«. V ospredju so bile preizkušene prakse z občinskih terenov, odkrit pogovor o pasteh birokracije ter skupno iskanje rešitev za prihajajoči mandat.
Zgledi vlečejo: Ko občina mladim ponudi roko
Dogodek se je začel s predstavitvijo navdihujočih zgodb županov, ki so v svojih okoljih že prepoznali pomen sistematičnega dela z mladimi.
Veliko zanimanja in željo po prenosu v druga okolja je požel primer Občine Domžale, ki sta ga predstavila županja mag. Renata Kosec in mladi župan Aljaž Praznik. V Domžalah so se odločili za uvedbo neformalnega instituta mlade županje in mladega župana. Kot je poudaril Praznik, ne gre za togo ali predpisano občinsko telo, temveč za pristno povezovalno vez: mlada predstavnika sodelujeta na sejah občinskega sveta in odborov, komunicirata z javnimi službami ter aktivno sooblikujeta odločitve. To je po njegovih besedah izjemna priložnost za gradnjo mostov in iskanje skupnega jezika med mladimi ter občinsko upravo.
Župan Občine Škofljica Primož Cimerman je orisal pot sistematičnega razvoja mladinskih struktur, s katerimi so si prislužili certifikat Mladim prijazna občina. Med ureditvami je izpostavil nov občinski fitnes za mlade, ki je nastal z jasnim namenom: mladim ponuditi varen prostor za sproščanje energije, hkrati pa jih spodbuditi k odklopu od zaslonov ter k pristnemu druženju in pogovoru v živo.
Gostitelj, župan Občine Trzin Peter Ložar, pa je predstavil model neformalnih mladinskih skupin, ki jih ob strokovni podpori organizacije MOVIT usmerja kar občinska uslužbenka. Ložar je posebej poudaril pomen generacijske segmentacije: v Trzinu mlade delijo na skupine osmošolcev ter prvega in tretjega letnika srednje šole. Vsaka starostna skupina ima svoje specifične interese in potrebe, prav ta prilagojeni pristop pa je ključ, da mladi ostanejo vključeni in dejavni.
Od prenove vaškega doma do aktivnega mladinskega udejstvovanja
Da mladi ne čakajo križem rok, temveč potrebujejo le priložnost in zaupanje, je dokazal primer KUD Jurij Fleischman iz Občine Dol pri Ljubljani. Mladi udeleženec Nikolaj Bavdek je opisal, kako se je skupina mladih samoorganizirala ter s pomočjo evropskih in občinskih sredstev obnovila star kmetski dom, ki je danes osrednje prizorišče njihovih druženj in kulturnih dogodkov. Pomemben steber njihovega delovanja je občinski participativni proračun za mlade, prek katerega vsako leto zagotovijo sredstva za lastne projekte.
Pomen participativnega proračuna je potrdil tudi župan Občine Medvode Nejc Smole, ki pa je opozoril na strukturni izziv občin v zaledju Ljubljane: mladi naravno ustvarjajo in se družijo tam, kjer se šolajo. Občine, ki nimajo lastnih srednjih šol, so zato v težjem položaju, saj prestolnica posrka velik del mladinske dinamike. Za ohranitev mladih doma morajo te občine vložiti še toliko več truda v privlačne lokalne vsebine.
Župan Občine Log – Dragomer Miran Stanovnik je ob tem spomnil, da mladi niso dejavni le v specializiranih mladinskih klubih, ampak predstavljajo gonilno silo v gasilskih, športnih in kulturnih društvih. Poudaril je, da mora občinska podpora enakovredno doseči vse oblike mladinskega udejstvovanja v lokalni skupnosti.
Glas mladine: Konec zanašanja na »romantično prostovoljstvo«
V nadaljevanju se je razprava preselila med udeležence na tematskih mizicah, kjer so kandidati, mladi in predstavniki nevladnih organizacij soočili poglede.
Bodoča predsednica (ki do 1. 12. 2026 še opravlja funkcijo podpredsednice) Mladinskega sveta Slovenije, Tanita Čamdžić je poudarila, da strategij ne gre pisati kot togih desetletnih dokumentov, saj se generacije danes spreminjajo na dve do tri leta: »Kar je delovalo pred tremi leti, pri današnjih mladih morda nima več nobenega učinka. Občina mora biti v nenehnem, živem stiku z njimi.«
V debatah po skupinah so udeleženci izpostavili več ključnih ugotovitev:
- Avtonomija in primerni prostori: Mladi potrebujejo prostore, ki jih vzamejo za svoje. Togi pravilniki in prepovedi jih odganjajo. Potreben je zdrav kompromis – okolica mora sprejeti mladostni utrip in določen hrup, mladi pa morajo prevzeti polno odgovornost za red in čiščenje.
- Medgeneracijski centri niso čudežna rešitev: Udeleženci so odkrito opozorili, da mladi medgeneracijskih centrov redko sprejmejo kot lasten prostor, saj narava medgeneracijskega druženja pogosto omejuje njihovo sproščenost.
- Zgodnje vključevanje: Odnos z mladimi je treba začeti graditi že v osnovni šoli (z devetošolci), saj se prav takrat oblikujejo temelji za kasnejše prevzemanje odgovornosti v skupnosti.
- Varno zavetje za ranljive: Občina mora ponuditi prostore in programe tudi za tiste mlade, ki doma nimajo spodbudnega družinskega okolja ter v lokalni skupnosti iščejo varno točko sprejetosti.
- Profesionalizacija mladinskega dela: Družbena realnost se je spremenila. Participacija mladih ne more več temeljiti zgolj na ljubiteljski ravni in starih romantičnih pričakovanjih o samoumevnem prostovoljstvu, temveč terja strokovno vodenje, mladinske delavce in stabilne podporne organizacije.
Skupna zaveza pred volitvami
Srečanje v Trzinu se je zaključilo z enotno ugotovitvijo: mladi v osrednjeslovenski regiji so izjemno dragocen potencial, dobrih praks pa je v občinah že danes dovolj, da jih ni treba odkrivati na novo.
Ključno bo, da kandidatke in kandidati slišane pobude po koncu Šole za župane prenesejo v svoje volilne programe ter po lokalnih volitvah vzpostavijo trajne mostove sodelovanja z mladimi v svojih občinah.
******
Priporočila za občine in kandidate za lokalne volitve
Kako lokalno okolje spremeniti v prvo izbiro mladih?
(Izhodišča in sklepi regijskega posveta Šola za župane osrednjeslovenske regije, Trzin, oktober 2026)
1. Brez močnih organizacij ni aktivnih mladih: Sistemska podpora mladinskemu sektorju
- Konec zanašanja na »romantično prostovoljstvo«: Družbeno okolje in dinamika odraščanja sta se korenito spremenila. Uspešno vključevanje in aktivacija mladih danes ne moreta več temeljiti zgolj na ljubiteljstvu, entuziazmu posameznikov ali pričakovanju samoumevnega prostovoljstva.
- Organizacije kot nujna infrastruktura: Za to, da mladi v občini sploh lahko delujejo, so nujne stabilne, strokovno podprte organizacije (mladinska društva, mladinski centri in krovne mladinske strukture), ki mladim nudijo varno okolje, metodološko vodenje in kontinuiteto.
- Stabilna podpora lokalne skupnosti: Občine morajo te organizacije prepoznati kot ključnega strateškega partnerja. To pomeni prehod od negotovih enoletnih razpisov k večletnemu programskemu financiranju, kritju osnovnih stroškov delovanja, administrativni razbremenitvi ter zagotavljanju mentorske podpore (npr. v sodelovanju z organizacijami, kot sta MOVIT, Stičišče Središče in Mladinski svet Slovenije).
2. Prepoznavanje in podpora vsem lokalnim društvom (kjer mladi v resnici so)
- Širok nabor delovanja: Mladi se v lokalnem okolju pogosto ne zadržujejo v specializiranih mladinskih centrih, temveč predstavljajo gonilno silo v gasilskih, športnih, kulturnih, skavtskih, taborniških in cerkvenih društvih.
- Spodbujanje lokalnega utripa: Ta društva so pogosto edini nosilci družabnega življenja na vasi ali v krajevni skupnosti (od veselic do športnih turnirjev in taborov). Občinski razpisi morajo specifično vrednotiti in stimulirati delo z mladinskimi sekcijami v vseh teh društvih.
3. Avtonomni prostori po meri mladih in odprava birokratskih ovir
- Medgeneracijski centri niso mladinski centri: Praksa jasno kaže, da medgeneracijski prostori za mlade običajno niso privlačni, saj narava sobivanja več generacij zavira njihovo sproščenost. Mladi potrebujejo prostore, ki jih lahko vzamejo za svoje.
- Fleksibilnost namesto togih odlokov: Občine naj omogočijo preprosto in brezplačno rabo javnih prostorov ter površin za samoiniciativne dogodke (pop-up prireditve, ulične delavnice, izmenjevalnice oblačil, mladinske tržnice). Zaračunavanje občinskih taks in togi predpisi mladostno energijo zgolj zatrejo.
- Zaupanje pri upravljanju: Trivialne ovire, kot so dostop do ključev, urniki in skrb za čiščenje, prepogosto vodijo v zapiranje prostorov. Občina in lokalna skupnost morata pokazati več potrpežljivosti in zaupanja, mladi pa morajo v zameno prevzeti jasen del odgovornosti za red in spoštovanje prostora.
4. Varni prostori in posluh za mlade v socialnih stiskah
- Varno zatočišče pred ulico: Občina mora poskrbeti tudi za tiste mlade, ki doma nimajo spodbudnega družinskega okolja (razbite družine, nasilje, zasvojenosti) in prosti čas prepogosto preživljajo na ulicah, postajah ali v parkih.
- Prostori sprejetosti: Občinski mladinski prostori morajo biti varni, odprti in neobsojajoči kraji, kjer so ti mladi sprejeti, slišani in kjer imajo dostop do podpore ter zdravih vrstniških stikov.
5. Preseganje formalizma: Od certifikatov k živemu stiku
- Kritika površinskih ukrepov: Pridobitev formalnih nazivov (kot je certifikat Mladim prijazna občina) ali ponavljanje enakih razpisov ne sme biti cilj sam po sebi, če se vsebine izvajajo le formalno ali kot občasno »gašenje požarov«.
- Hitra menjava generacij: Desetletne strategije so toge in neuspešne, saj se generacije mladih danes menjajo vsaki 2 do 3 leta. Kar je delovalo pred tremi leti, pri današnjih devetošolcih ne deluje več.
- Neformalni mostovi: Namesto zapletenih birokratskih komisij se bistveno bolje obnesejo neformalni modeli sodelovanja (kot sta institut mladega župana / mlade županje v Domžalah z neposrednim dostopom do občinskega sveta ali neformalne skupine z občinskim koordinatorjem v Trzinu). Seveda pa se ob tem ne sme zanemariti delujočih mladinskih struktur – npr. Mladinski svet ali komisija za mladinske politike.
6. Dejanska predaja odgovornosti in participativni proračun
- Dodeljevanje resnih nalog: Mlade najbolj zanesljivo pritegnemo in zadržimo tako, da jim podelimo dejansko odgovornost – npr. vlogo vodij projektov, rediteljev na javnih dogodkih ali organizatorjev lokalnih akcij. Zaupanje rojeva pripadnost.
- Participativni proračun za mlade: Gre za enega najbolj učinkovitih mehanizmov (primer dobre prakse obnove doma mladih v Dolu pri Ljubljani). Mladi neposredno predlagajo, zagovarjajo in glasujejo o porabi dela občinskega proračuna, s čimer pridobijo neprecenljive državljanske in finančne izkušnje.
7. Odgovor na bližino Ljubljane in generacijski pristop
- Privlačne popoldanske in vikend vsebine: Zaradi šolanja v prestolnici tradicionalne »hiše za mlade« v zalednih občinah pogosto same po sebi ostajajo prazne. Občine brez srednjih šol morajo zato ponuditi ciljno usmerjene vsebine (fitnesi za odklop od zaslonov, šport, večerni dogodki, delovni prostori), ki mlade po šolanju motivirajo k vrnitvi in druženju doma.
- Začetek že v osnovni šoli: Odnos z mladimi je treba začeti graditi že pri devetošolcih. Skupine je treba generacijsko ločevati (npr. devetošolci, prvi letnik, tretji letnik), saj imajo povsem različne interese in razvojne potrebe.