Skupaj z nevladnimi organizacijami, predvsem tistimi, ki so vključene v naš koncept organizacij z razvojnim potencialom smo se odpravili na študijski obisk Pine Koper – kulturno izobraževalnega društva. Zanimalo nas je predvsem, kaj je potrebno za dobro komunikacijo naših projektov in organizacij, na Pini pa smo izvedeli, da včasih zaleže šele dva kilometra papirja. In delfin Prešeren.
Društvo Pina je, podobno kot Zavod Nefiks s Stičiščem Središče, nosilec projekta Stičišče NVO Istre in Krasa – Iskra. V Sloveniji je takšnih stičišč 12, združena pa smo v mrežo regionalnih stičišč nevladnih organizacij ZaNVO. Društvo Pina je uveljavljena organizacija v svoji regiji in širše s številnimi referencami tudi na področju komuniciranja. Prijazni gostitelji pod taktirko Jasne Ratoša so nas ne le sprejeli in nam predstavili svojo organizacijo, pač pa povabili tudi njihovo organizacijo s potencialom, Društvo Moreginos, ki je pri nas edino društvo, ki se ukvarja s preučevanjem delfinov.
Ključni poudarki, ki jih je nanizala vodja komuniciranja v Društvu Pina, Darja Oražem, so, da je potrebno medije intenzivno naslavljati, s točno njim namenjenimi prispevki. Vsekakor je potrebno ustvarjati dobre odnose in zaupanje, pa tudi biti nekoliko pragmatičen na način, da včasih (dobro) opravimo njihovo delo in prispevek napišemo kar sami. Vsekakor je delo z mediji delo. In ne naključno pošiljanje (neustreznih) prispevkov.
Predstavila nam je tudi dva primera kampanij. Ena od njih je bila Narišimo obalo, v kateri so porabili več kot 2 km papirja, ki so ga nekega septembrskega jutra razvili ob cesti med Koprom in Izolo z namenom, da pridobijo mnenja prebivalcev, kaj želijo narediti s tistim prostorom. Akcija je zanimiva ne le z vidika kreativnosti ampak tudi zaradi tega, ker so se kot organizacija uveljavili kot izvajalec participativnih procesov tudi v širšem okolju. Papir še vedno reciklirajo, občina pa se z njimi na podlagi rezultatov še vedno posvetuje o oblikovanju obalnega pasu med Izolo in Koprom.
Navdušila pa nas je tudi ideja o posvojitvi delfina. Predstavnica društva Morigenos, Natalija Žlavs, nam je predstavila njihovo donacijsko shemo, po kateri se lahko odločite in njihovo delo finančno podprete tako, da posvojite delfina. To seveda ne pomeni, da je delfin sedaj vaš, ampak vam pošljejo opis delfina (poznajo vse, jih tudi poimenujejo) in nekaj promocijskega materiala. Kakor vse so tudi nas navdušile zgodbe o dveh velikih skupinah delfinov, ki se redno zadržujejo v Piranskem zalivu, pa tudi o kakšnem freelancerju delfinu Prešernu, ki so ga videli tudi prav na škornju Italije.
Polni dobrih idej smo se odpravili še na obisk samega Kopra, skozi katerega nas je popeljala odlična vodička Društva ARGOS, Mihaela Rupnik Cek. Vsem sodelujočim, zlasti pa sodelavcem Društva Pina, se lepo zahvaljujemo za res kreativne ideje in izredno lep sprejem.
