Skoči na vsebino

V luči pandemije je humanitarno delo še toliko bolj pomembno

  • Novice

19. avgusta, ob svetovnem dnevu humanitarnosti, obeležujemo spomin na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili svoja življenja. Hkrati je ta dan namenjen krepitvi zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja.

Letošnji svetovni dan humanitarnosti pod geslom “Resnični junaki” (“Real-Life Heroes”) je posvečen humanitarnim delavcem, ki se v luči pandemije COVID-19 srečujejo s še večjimi izzivi pri svojem delu kot sicer in kljub temu opravljajo izjemno delo.

Foto: World Humanitarian Day

Svetovna organizacija, Mednarodno združenje Rdečega križa in Rdečega polmeseca v letošnji kampanji ob svetovnem dnevu humanitarnosti predstavljata navdihujoče osebne zgodbe humanitarcev, ki med pandemijo COVID-19 zdravijo in preprečujejo COVID-19, zagotavljajo hrano ranljivim ljudem v stiski, ženskam in dekletom zagotavljajo varne prostore; pomagajo pri porodih, se borijo proti kobilicam in vodijo begunska taborišča.

Slovenska karitas želi ob letošnjem svetovnem dnevu humanitarnosti opozoriti, kako pomembna je solidarnost in humanitarna pomoč številnim ljudem po svetu, ki se znajdejo v hudih in ogrožajočih stiskah. Ta dan je posvečen tako ljudem, ki potrebujejo pomoč, kot humanitarnim delavcem, ki pomagajo v središču konfliktov, nasilja in drugih kriznih situacij, kot je pandemija COVID-19. Vsak dan se več tisoč humanitarnih delavcev posameznih lokalnih Karitas sooča z nevarnostmi, da bi lahko pomagali ljudem v stiski. Mnogi tvegajo tudi svoja življenja. Ob tem Caritas Europa izraža globoko zaskrbljenost nad strašnimi stranskimi učinki, ki jih povzročajo gospodarske sankcije in enostranski omejevalni ukrepi za civilno in ranljivo prebivalstvo, ki se prebijajo skozi krize v regijah.

Darja Sekula Krstič iz Društva FER poudarja: “Nevladne, humanitarne organizacije in humanitarni delavci smo na delu vsakodnevno, tako v Sloveniji kot po svetu. V času kriz je delo še poglobljeno, razširjeno, pridružijo se novi prostovoljci, poveča se medijsko zanimanje, poveča se pritisk. Letos je bilo največ slišati o pandemiji Covid-19, kot da bi nekako izginile vse ostale težave po svetu. A žal temu ni tako. Revščina ostaja, humanitarne krize zaradi okoljskih sprememb ravno tako, ljudje še vedno bežijo iz svojih držav zaradi nemirov. Covid-19 se je le še pridružil in zaradi ukrepov povezanih s pandemijo se je revščina še poglobila.”

Foto: Društvo FER

Društvo FER je med drugim prisotno v Ugandi, kjer so letos še bolj kot do sedaj naslavljali problem lakote. Več o stiski ljudi in pomoči najbolje povedo zgodbe ljudi samih. Ena od zgodb: “Sylvia (39) je poročena in ima 6 otrok. Pred epidemijo Covid-19 je delala v restavraciji, mož pa je vozil boda bodo (taxi motor). Restavracije so se za več mesecev zaprle, boda bodam pa je bila prepovedana dejavnost. Šole so se zaprle in bodo verjetno zaprte še nekaj mesecev, otroci pa najbolj pogrešajo obroke v šoli. Doma so bili dlje časa lačni. Dokler niso prejeli paketov hrane in materialov za vzpostavitev gredic na domu. Tako so dobili malce upanja.” Več zgodb najdete tukaj.

 

Vir: