Članek je bil prvotno objavljen na spletni strani zanvo.org.
Pri poslovanju društev, zasebnih zavodov in socialnih podjetij se velikokrat srečamo z dilemo, ali je neka dejavnost nepridobitna ali pridobitna. Pogosto prihaja tudi do zmotnega prepričanja, da lahko takšni pravni subjekti opravljajo zgolj nepridobitno dejavnost.
Nevladne organizacije, kot so društva in zavodi, opravljajo pomembne naloge v javnem interesu. Njihova v osnovi nepridobitna dejavnost se pogosto dopolnjuje tudi s pridobitno. Razumevanje razlike med njima je ključno za zakonito in pregledno poslovanje, še posebej z vidika financiranja, davčnih obveznosti in odgovornosti do financerjev ter javnosti.
Pravilnik o pridobitni in nepridobitni dejavnosti v 2. členu opredeli, kdaj je dejavnost pridobitna: »Če ta pravilnik ne določa drugače, je dejavnost zavezanca pridobitna, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
- dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička;
- zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2.«
Kazalo:
- Kaj je nepridobitna dejavnost?
- Kaj je pridobitna dejavnost?
- Ključne razlike
- Praktični nasveti za zakonito delovanje
- Zakonske podlage za zahtevnejše bralce
- Zaključek
Kaj je nepridobitna dejavnost?
To je osnovna dejavnost organizacije, s katero uresničuje svoj ustanovitveni namen brez zasledovanja dobička.
V Pravilniku so izrecno opredeljene naslednje nepridobitne dejavnosti:
- donacije fizičnih ali pravnih oseb (brez obveznosti vračila),
- članarine, če ne predstavljajo plačila za storitve ali blago,
- volila in dediščine,
- proračunska sredstva za izvajanje javne službe ter
- namenska javna sredstva.
Primer nepridobitne dejavnosti 1 – društvo za mladinsko delo
Društvo organizira brezplačne poletne tabore za otroke iz socialno ogroženih družin. Projekt je sofinanciran iz občinskega razpisa, tabor pa vodijo prostovoljci.
Primer nepridobitne dejavnosti 2 – kulturni zavod
Zavod pripravlja brezplačne gledališke predstave za starejše občane. Stroški produkcije so pokriti iz donacij in sredstev Ministrstva za kulturo.
Kaj je pridobitna dejavnost?
To je dejavnost, pri kateri NVO ponuja plačljive storitve ali izdelke. Namen ni osebno bogatenje, temveč krepitev finančne vzdržnosti, pri čemer mora biti presežek ponovno vložen v dejavnost organizacije.
Pravilnik opredeli naslednje dejavnosti kot pridobitne:
- prodaja blaga (spominki, knjige, hrana, pijača …),
- prodaja storitev (organizacija dogodkov, oglaševanje, strežba hrane in pijače, vadbe, tečaji …),
- oddajanje nepremičnin v najem,
- srečelovi ter
- dividende in obresti (nad določenim pragom).
Primer pridobitne dejavnosti 1 – planinsko društvo
Društvo organizira vodene izlete za širšo javnost, za katere udeleženci plačajo simbolično udeležbo. Prihodke društvo nameni vzdrževanju planinskih poti in usposabljanju vodnikov.
Primer pridobitne dejavnosti 2 – socialni zavod
Zavod, ki sicer izvaja brezplačne delavnice za brezposelne, ponuja tudi plačljivo karierno svetovanje podjetjem. Prihodki iz tega naslova se uporabijo za dodatne brezplačne programe za ranljive skupine.
Primer pridobitne dejavnosti 3 – glasbeno društvo
Društvo izda glasbeni album in ga ponudi v prodajo na spletu. Vsi prihodki gredo za nakup novih inštrumentov in sofinanciranje koncertov.
Društvo, ki je v obračunskem obdobju, za katero sestavlja letno poročilo, opravljalo tudi pridobitno dejavnost, mora sestaviti prilogo k izkazu poslovnega izida v obliki iz SRS-ja 33.5, v kateri navede zneske, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost.
Društvo mora za sestavitev priloge iz prejšnjega odstavka sprejeti ustrezna sodila za razvrščanje posrednih stroškov na tiste, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost, in tiste, ki se nanašajo na nepridobitno dejavnost. Če ni mogoče določiti ustreznega sodila, se kot sodilo upošteva razmerje med prihodki, doseženimi z opravljanjem pridobitne dejavnosti, in prihodki, doseženimi z opravljanjem nepridobitne dejavnosti društva v obračunskem obdobju. Sodila mora društvo razkriti v prilogi.
Ključne razlike
| Značilnost | Nepridobitna dejavnost | Pridobitna dejavnost |
|---|---|---|
| Namen | Uresničevanje poslanstva | Ustvarjanje presežka (v okviru poslanstva) |
| Financiranje | Javni viri, članarine, donacije | Prodaja izdelkov/storitev |
| Razdelitev presežka | Ni dovoljena | Ni dovoljena (presežek gre za osnovno delovanje NVO) |
| Vpis v register dejavnosti | Ni nujen | Obvezen |
| Davčne posledice | Običajno oproščeno plačila DDPO | Lahko podvrženo obdavčitvi DDPO |
Praktični nasveti za zakonito delovanje
- Vse pridobitne dejavnosti morajo biti vpisane v AJPES (npr. izobraževanje, prodaja, svetovanje).
- Organizacija mora voditi ločeno knjigovodstvo po vrstah dejavnosti (nepridobitno in pridobitno).
- Presežek iz pridobitne dejavnosti se ne deli med člane, ampak mora biti porabljen za dejavnost NVO.
Zakonske podlage za zahtevnejše bralce
Zakonske podlage za ločevanje med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo v društvih in zavodih v Sloveniji temeljijo na več zakonih in podzakonskih aktih. Spodaj so zbrane ključne pravne osnove:
Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg)
[Uradni list RS, št. 21/18]
- 2. člen določa, da je nepridobitnost eden izmed temeljnih pogojev definicije nevladne organizacije.
- 3. člen definira nepridobitno organizacijo kot tisto organizacijo, “ki se na podlagi zakona ne ustanovi z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov”.
Zakon o društvih (ZDru-1)
[Uradni list RS, št. 61/06 in spremembe]
- 8. člen določa, da lahko društvo poleg nepridobitne opravlja tudi pridobitno dejavnost, če je ta povezana z namenom in cilji društva.
- Društvo se ne sme ustanoviti zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti kot osnovne dejavnosti.
- Pridobitna dejavnost se mora vpisati v register (AJPES).
Zakon o zavodih (ZZ)
[Uradni list RS, št. 12/91 in spremembe]
- 3. člen določa, da je zavod nepridobitna organizacija, ki lahko opravlja tudi tržno dejavnost, če s tem ne ogroža izvajanja svoje osnovne dejavnosti.
- 49. člen določa, da mora zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti za razvoj in opravljanje dejavnosti.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
[Uradni list RS, št. 117/06 in spremembe]
- 9. člen določa, katere pravne osebe so oproščene plačila davka, če opravljajo izključno dejavnost v javnem interesu.
- Če organizacija opravlja pridobitno dejavnost, je ta obdavčena, razen če gre za izjeme (npr. zanemarljiv delež, sorazmeren s celotnim obsegom delovanja).
- Obvezno je ločeno knjigovodsko spremljanje pridobitne dejavnosti.
Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti
[Uradni list RS, št. 109/07 in spremembe]
Ločevanje temelji na:
- načinu financiranja (npr. javna sredstva / prodaja),
- namenih dejavnosti (javni interes / tržna logika),
- naslovniku storitev (člani / zunanji uporabniki),
- načinu določanja cen (lastni stroški / tržna cena).
SRS 33 – Računovodski standard za nepridobitne organizacije
- Uvaja ločeno spremljanje pridobitne in nepridobitne dejavnosti v knjigovodstvu.
- Zahteva posebno analitično evidenco prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti.
Zaključek
Društva in zavodi lahko s preudarnim in pravilno urejenim razmerjem med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo okrepijo svojo trajnost in neodvisnost, ob tem pa ostanejo zvesti svojemu poslanstvu. Ključno je dobro razumevanje pravil, pravočasno vodenje evidenc in sodelovanje z računovodstvom.
Opomba: Če vaša organizacija razmišlja o razširitvi svojih pridobitnih dejavnosti, priporočamo posvet s specializiranim računovodskim servisom za NVO.
Avtor: Regionalno stičišče NVO Planota
Vir grafike: Pixabay