Preventivna platforma: »Na področju preventive je v Sloveniji še vedno preveč neučinkovitih ali celo škodljivih pristopov in praks«

  • Novice

Ob letošnjem svetovnem dnevu na področju drog (26. junij) je mreža »Preventivna platforma« v sodelovanju in s podporo UNODC in WHO izdala neuradni slovenski prevod
mednarodnih preventivnih standardov na področju uporabe drog.

Ljubljana, 24. junija 2020 – V letu 2018 je Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) izdal drugo posodobljeno izdajo Mednarodnih preventivnih standardov na področju uporabe drog. Glavni namen izdaje slovenskega prevoda je zlasti izboljšanje kakovosti in financiranja preventivnih politik in praks v Sloveniji na področju drog (vključno z alkoholom in tobakom) ter bolj celovit in sistematičen pristop k preventivi na nacionalni in lokalni ravni. V zadnjih letih je sicer viden napredek, vendar so še vedno prisotne številne neučinkovite ali celo škodljive prakse, zlasti v šolskem in družinskem okolju in lokalnih skupnostih, ki so neredko financirane iz javnih sredstev. Standardi so odlična osnova za strateško (politično) načrtovanje nadaljnjega razvoja in financiranja preventive pri nas in nadgrajujejo delo, ki so ga v zadnjih letih opravile nekatere pristojne ustanove in organizacije, zlasti Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in mreža »Preventivna platforma«.

Vir: Preventivna platforma

»Preventivne dejavnosti, še posebej na področju drog (vključno z alkoholom in tobakom), različne javne, zasebne ter nevladne ustanove in organizacije pogosto izvajajo kot odraz načeloma dobronamernega in zdravorazumskega razmišljanja, katerega cilj je mlade ustaviti pred uporabo drog«, je uvodoma izpostavil Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja mreže »Preventivna platforma«. Vendar preprečevanje uporabe drog praviloma ni primarni cilj kakovostnih in učinkovitih preventivnih programov, temveč so to zlasti razvijanje osebnih in socialnih veščin oziroma kompetenc, normativno izobraževanje, starosti in stopnji ranljivosti primerne informacije o (zlasti) kratkoročnih učinkih in posledicah uporabe drog ter promocija zdravja, zdravega življenjskega sloga in dobrega počutja različnih ciljnih skupin prebivalstva.
V kakovostno in učinkovito preventivo tudi NE spadajo enkratna predavanja in nestrukturirane delavnice, tako imenovani šolski »preventivni dnevi« z animatorji in športnimi aktivnostmi, pričevanja bivših zasvojencev ali žrtev prometnih nesreč, predavanja policistov otrokom in staršem o prepovedanih drogah in trgovanju z njimi, osredotočanje zgolj v čustva in samopodobo ter moraliziranje ipd. »Zlasti starše pogosto slišimo, da rečejo “kar pripeljite bivšega zasvojenca, da bodo otroci videli, kaj lahko naredijo droge. Potem jim nikoli več ne bo padlo na pamet, da poskusijo kaj takega!”. V resnici večina takšnih pristopov zastraševanja otrok in mladostnikov, ki so še vedno prepogosto prisotni v praksi, dokazano ne deluje, ne temelji na znanstvenih dokazih in ima lahko celo nasprotne (škodljive) učinke. Verjamemo, da so takšne aktivnosti zelo všečne, se globoko dotaknejo ljudi, imajo močno čustveno komponento in ne zahtevajo veliko časa. A žal to niso merila za učinkovitost«, je dodala Sanela Talić, vodja preventivnih programov na Inštitutu »Utrip«.

Kakovostna preventiva bi morala biti sestavni del učnih načrtov v vrtcih in šolah ter nacionalnih ali lokalnih strategij na področjih javnega zdravja, izobraževanja, socialnega varstva, varnosti v prometu ter mladih. Ker je bila preventivna znanost konec prejšnjega stoletja še v »povojih« (gre za relativno mlado znanost), so te aktivnosti slonele na osebni intuiciji oziroma obstoječem znanju in izkušnjah, ki pa so vključevale pristope, za katere danes vemo, da so neučinkoviti oziroma lahko celo povzročajo škodo. »Žal so te stvari ostale globoko zakoreninjene in trajalo bo kar nekaj časa, da začnemo o teh aktivnostih razmišljati strokovno kritično (in ne osebno in čustveno), da bi presegli staro »kulturo« na področju preventive«, je še povedala Talićeva.

Na dokazih temelječa preventiva je lahko učinkovita pri preprečevanju uporabe drog in ostalih tveganih vedenj. Razlog za to je zlasti v osredotočanju na ranljivost posameznikov, vključno s socialno neenakostjo, po drugi strani pa tudi na podporo zdravemu in varnemu razvoju otrok in mladostnikov. Prevod mednarodnih preventivnih standardov na področju uporabe drog v Slovenijo prinaša globalni povzetek znanosti. »Upamo, da bo Slovenija uporabila in izkoristila izjemne že obstoječe človeške vire in ustanove pri prenosu teh standardov v prakso. UNODC je pri tem pripravljen sodelovati in širiti dobre prakse po vsem svetu. Na dokazih temelječa preventiva zahteva sodelovanje in ta dogodek kaže, da so nastavki kulture sodelovanja v Sloveniji v zadnjem času zelo močni, poleg tega pa je zgledno tudi sodelovanje med nevladnimi, vladnimi in mednarodnimi organizacijami, kot sta npr. UNODC in WHO«, je povedala Giovanna Campello, vodja oddelka za preventivo, zdravljenje in rehabilitacijo pri UNODC.

»Vsekakor v Sloveniji so primeri dobrih praks preventivnih programov in drugih intervencij (npr. politik), ki temeljijo na znanstvenih dokazih, vendar so vse prepogosto izolirane na omejenem geografskem območju in nepovezane v dolgoročno in trajnostno naravnan nacionalni ali lokalni preventivni sistem. Gradnja takšnega celovitega pristopa oziroma sistema pa bi morala biti ena od preventivnih prioritet te države in lokalnih skupnosti v bližnji prihodnosti. S tem izzivom se trenutno s podporo Ministrstva za zdravje spopada tudi mreža »Preventivna platforma«, ki v šestih slovenskih občinah pilotno izvaja aktivnosti izgradnje lokalnega preventivnega sistema«, je za konec dodal Košir.

Vir: Preventivna platforma