Vsako leto se v Sloveniji ustanovi nekaj novih društev in tako jih je registriranih že preko 23.500.
Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe, ki imajo podobne, skupne interese, ki jih želijo naslavljati z dejavnostmi, ki so predvsem nepridobitne. Nekateri so že pred samo ustanovitvijo povezani kot neformalna skupina in ugotovijo, da bi se želeli formalizirati, da lahko pridobivajo sredstva iz razpisov, imajo svoj transakcijski račun ipd.
A s formalizacijo pride tudi prvi uradni postopek – registracija društva. Društvo je treba registrirati na upravni enoti, tako da zastopnik društva predloži vlogo in druge zahtevane dokumente. Več o postopku registracije smo že pisali.
Po vlogi se večkrat zgodi, da društva prejmejo od upravnih enot pozive za dopolnitev, ki so večinoma vezani na manjkajoče dokumente ali morebitne nepravilnosti oz. neskladnosti z zakonom v statutu, ki je temeljni akt društva. Po navadi ljudje ne najemajo pravnikov za pripravo statutov, ampak uporabijo dostopne statute drugih društev kot vzorce ter jih prilagodijo za svoje društvo. Ob tem pa pride do neustreznih prilagoditev, brisanja določb, ki se jim ne zdijo pomembne, a so po zakonu obvezne, ali umanjkanja kakšnih določb, ki so potrebne zaradi sprememb v zakonodaji v zadnjih letih, pa jih vzorec še ne vsebuje.
Spodaj navajamo nekaj pogostih dopolnitev glede statuta:
- krajše ime: Ne le dolgo, tudi kratko ime društva mora vsebovati besedo društvo, združenje, klub ali družina. Označba, ki nakazuje na dejavnost društva, je obvezna sestavina le pri dolgem imenu, a označba s prej navedenimi besedami, mora biti obvezno tudi pri skrajšani obliki imena.
- pridobitne dejavnosti: Nepridobitne dejavnosti so lahko poljubno zapisane, pridobitne dejavnosti pa morajo biti opredeljene skladno s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD). Pridobitna dejavnost se po SKD opredeli s petmestno številčno oznako in njenim opisom. Več: https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/dejavnosti-skd/.
- nepovezanost dejavnosti: Ob dopolnitvi upravna enota pozove k pojasnilu, kako je neka pridobitna dejavnost povezana z glavno dejavnostjo društva. Lahko torej dodatno pojasnite ali izbrišete dejavnost. Nekatere dejavnosti imajo lahko pogoje za izvajanje, dovoljenja ali zagotovljen ustrezen strokoven kader.
- mladoletni člani: Če društvo predvideva včlanjevanje mladoletnih članov, je v statutu dolžan določiti način sodelovanja članov mladoletnih oseb in oseb brez poslovne sposobnosti pri upravljanju društva na podlagi drugega odstavka 12. člena ZDru-1 (običajno društva zapišejo v svoje statute, da člane brez poslovne sposobnosti oziroma mladoletne člane do 15. leta starosti pri upravljanju društva zastopajo njihovi zakoniti zastopniki oz. skrbniki ter da, mladoletni člani od 15. leta starosti dalje pri upravljanju društva sodelujejo sami).
- nadomeščanje predsednika: Društvo mora imeti v statutu opredeljenega predsednika in njegovega namestnika, ki ga nadomešča v času njegove začasne odsotnosti ali v primeru prenehanja funkcije, odstopa iz društva oziroma v času trajne nezmožnosti za delo.
- prenos premoženja v primeru prenehanja: Del statuta je določba, da se v primeru prenehanja društva premoženje društva, po poravnavi vseh obveznosti, prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom.
- finančno-materialno poslovanje društva: Na podlagi 26. člena Zakona o društvih ste ali v statutu ali s posebnim pravilnikom dolžni določiti način vodenja poslovnih knjig. Če se boste odločili za pravilnik, ste v statutu dolžni določiti, da se finančno–materialno poslovanje vodi s posebnim pravilnikom, ki mora biti skladen z Zakonom od društvih in računovodskim standardom za društva.
Poleg tega ste dolžni določiti še organ (ki je lahko le zbor članov kot najvišji organ društva), ki pravilnik sprejema. Finančni pravilnik ste dolžni v tem primeru obvezno sprejeti. V skladu s 53. členom Zakona od društvih, se lahko društvo kaznuje z globo 420 evrov, če je določilo, da bo način zagotavljanja podatkov o svojem finančno-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi. Prav tako se lahko društvo kaznuje z globo, če svojih poslovnih knjig ne vodi skladno z zakonom.
Če društvo način vodenja poslovnih knjig uredi v statutu, se lahko odloči med naslednjimi načini:
- vodenje po sistemu dvostavnega knjigovodstva,
- vodenje po sistemu enostavnega knjigovodstva in v skladu z računovodskimi standardni za društva (standard 33), če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril: da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva; da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 EUR; da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 50.000 EUR in
- društvo lahko v skladu z računovodskimi standardni za društva (standard 33) vodi zgolj knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.
Zaradi omejitev zbiranja, ki smo jih izkusili v času epidemije, priporočamo tudi, da v statut dodate določbo, da se lahko občni zbori in seje organov izvedejo tudi na daljavo ali korespondenčno.
Stičišče Središče nudi brezplačno podporo pri ustanovitvi društva. Kontaktirajte nas na sticisce@nefiks.si.
