Po številnih občinah po Sloveniji so v zadnjih letih začeli uvajati participativni proračun. To je način, kako del sredstev občinskega proračuna, običajno gre za 0,5 do 1 % , razporedijo občani in ne voljeni predstavniki ljudstva. V zvezi s tem obstaja še veliko vprašanj, saj sistema ne opredeljuje nobena zakonodaja, zato ga tudi po občinah različno izvajajo. V tujini participativni proračun uporabljajo večmilijonska mesta, npr. Buenos Aires, La Paz, Montevideo, Boston, v Evropi pa celo velemesta, kot so Pariz, Milano, Madrid ali Lizbona, pri tem pa za projekte namenijo bistveno višje procente proračunov.
Zakaj participativni proračun
Številni župani občin, kjer se proces v Sloveniji izvaja, pravijo, da na tak način ne le uresničujejo ideje, ki dvigujejo kakovost življenja v določenem okolju, pač pa se predvsem začne odpirati razprava o razvoju kraja samega. Do županov in drugih občinskih organov prihajajo ljudje in pobude, ki sicer nikoli ne bi prišle do njih, četudi ne spadajo v participativni proračun. Za najboljše se kasneje poišče mesto tudi v rednih proračunih, z občino pa začno sodelovati občani, ki sicer ne bi.
Kako lahko sodelujejo društva
Če nekdo želi, da bo njegova pobuda izglasovana, ni dovolj, da samo poda predlog na občino, pač pa je dobro, da jo na nek način tudi predstavi sokrajanom. To lahko stori na delavnicah, ki so organizirane za ta namen, skozi društva in sorodne organizacije, na družbenih omrežjih, se je pa tudi že zgodilo, da je nekaj predlagateljev kar osebno, na ulici, vasi, v trgovini ali z letaki in plakati nagovarjalo sokrajane. Na tak način se med krajani znova vzpostavi dialog, ki je v mnogih okoljih že skoraj izumrl in če je le ta konstruktiven, pride do realizacije projektov, ki zares dvigujejo kakovost življenja v določeni soseski. Poznamo pa tudi primere, ko so se na tak način »prebujeni« prebivalci organizirali in kar sami ali preko društev in z udarniškimi akcijami in prostovoljnim delom izpeljali njim pomembne projekte.
Brez pravil ne gre
Za vpeljavo participativnega proračuna se ne morejo odločiti občani sami, pač pa ga mora organizirati in se zanj odločiti občina – župan in občinski svet. Šele, ko občina da »zeleno luč« in s tem zavezo, da bo voljo občanov dosledno upoštevala, se proces lahko začne. Običajno je prvi korak določitev zaupanja vredne komisije, ki potrdi pravila, pod katerimi bo mogoče predlagati in izglasovati projekte. V pravilih se opredeli višina sredstev, kako so ta razporejena po območjih, kdaj in kako bo potekalo glasovanje, kdo in kdaj in kako lahko glasuje in predlaga. Meja za sodelovanje se zaradi želje po vključevanju mladih v veliko občinah spusti na 15 let. Najpomembnejše pri vsem skupaj pa je, da občina projekte, ki ustrezajo pravilom in so bili izglasovani, tudi izpelje in tako, brez poseganja v izglasovane odločitve, upošteva voljo svojih občanov.
Nujna sestavina je razprava
Sam koncept, ki je bil k nam prenesen iz tujine, temelji na konceptu demokracije – torej, da lahko vsi občani pod enakimi pogoji sodelujejo, pomembno pa je tudi, da svoje mnenje lahko predstavijo drugim. Večina občin zato organizira delavnice, kjer se lahko odpre razprava, večinoma širša od same ideje, ki bo prijavljena na glasovanje, pri tem pa z občani diskutirajo odločevalci: župani, podžupani, svetniki.
Za kakšne projekte običajno gre
Medtem ko gre v tujini za veliko večje projekte, gre pri nas večinoma za projekte v cenovnem razponu med 5.000 in 25.000 euri. Običajno tako nastanejo zunanji fitnesi, postavijo se igrala, uredijo se vaška ali mestna jedra, parki, tematske – učne poti, parkirišča, igrišča in druga športna infrastruktura, označevalne table, spominske sobe, obeležja, pokopališča, ekološki otoki, umirjanje in druga ureditev prometa …
Participativni proračun ni, kadar denar razporeja četrtna skupnost
Ena pogostejših zmot, kaj participativni proračun je, da odločevalci menijo, da je to že takrat, ko z denarjem razpolaga četrtna ali vaška skupnost. Bistveno pri participativnem proračunu je, da o porabi sredstev odločajo ljudje, ki niso izvoljeni – torej občani. V krajevnih in vaških skupnostih pa o porabi denarja še vedno odločajo tisti, ki so bili tja izvoljeni, ne glede na to, koliko se s svojimi krajani posvetujejo.
Participativni proračun se ne izvaja samo v občinah
Mogoče ga je izvajati tudi v manjših enotah, npr. vaških ali četrtnih skupnostih ali pa celo v mladinskih centrih in šolah, kjer se mladi na tak način učijo sodelovanja v demokratičnih procesih. Pogoj za to so v naprej zagotovljena finančna sredstva, o porabi katerih nato demokratično odločajo sodelujoči. Primer takšnega proračuna v Ljubljani izvajajo v Mladinskem centru Vič.
Alenka Blazinšek Domenis
Stičišče Središče
