Kulturno – umetniško društvo Police Dubove

Kakšno je poslanstvo vaše organizacije (na kak način bogatite skupnost) in kaj ste v lanskem letu počeli?

Založba KUD Police Dubove izdaja kvalitetno prevodno leposlovje pa tudi izvirna leposlovna in humanistična dela, ki bralca spodbujajo k razmišljanju. Naše programe izvaja izkušena ekipa, ki skrbi za visoko kvaliteto izdanih knjig in organiziranih prireditev.

Od bralcev za bralce. Z vami delimo dobro čtivo.

Izdajamo knjige, ki te spremljajo tudi po končanem branju. Verjamemo namreč, da je prihodnost branja v kvalitetni literaturi, ki odpira prostor za bralca in njegovo imaginacijo, saj branje razvija človekove spoznavne in ustvarjalne zmožnosti.
Temu merilu sledimo pri izboru knjig, ki jih izdajamo. Dela iz naše knjižne bere zadovoljijo tako knjigožere kot tudi najzahtevnejše literarne sladokusce.

Berimo. Širimo si obzorja. Spremenimo svet.

Zavedamo, da vsi sooblikujemo svet s svojimi dejanji. Prepričani smo, da bralci s skupnimi močmi lahko izboljšamo svet in ga naredimo znosnejšega za vsa bitja, s katerimi si delimo planet. Zato si prizadevamo delovati:

•  ODGOVORNO: Skrbno odbiramo bisere sodobne literature in sistematično zapolnjujemo bele lise s prevodi iz zakladnice svetovne klasike. Naši prevodi ohranjajo bogastvo izvirnika.
• EKOLOŠKO: Izdajamo dela, ki bralca notranje bogatijo. Slovimo po skrbno prevedenih in urejenih knjigah.
• BRALCEM PRIJAZNO: Razvijamo nehierarhične in interdisciplinarne modele interakcije med bralci in ustvarjalci knjig (bralni klubi, delavnice).
• POŠTENO: Skrbimo za sodelavce, poslovne partnerje in bralce.

Premikajmo gore. Vsak v svoji glavi. In vsi skupaj še v svetu.

Ponosni smo, da smo skupaj z vami del največje skupnosti na svetu – skupnosti bralcev. Bralci si znamo ne le zamisliti, temveč tudi udejanjiti boljši svet. Ohranimo upanje in vztrajajmo na poti proti boljšemu jutri.

Na katere dosežke vaše organizacije ste najbolj ponosni?

Ponosni smo na visokokvalitetno prevodno in izvirno slovensko literaturo, ki jo izdajamo (seznam knjig: http://policadubova.org/zalozba.php). Že trikrat nam je uspelo pridobiti podporo programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, poleg tega pa nas podpirajo tudi druge države.
Naš največji založniški zalogaj (ki so se ga ustrašile velike založbe), je bil 900-strani dolgi roman Jakobove bukve Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk.

Poleg tega organiziramo literarne prireditve (z domačimi in tujimi avtorji), delavnice ustvarjalnega branja (Od knjige do radijske igre skozi lupo improvizacijskega gledališča, Od knjige do kritike, Od knjige do vizualne podobe: fotostrip in film), prevajalske delavnice, bralne klube itd. (seznam prireditev: http://policadubova.org/prireditve.php)

Od začetka leta 2020 organiziramo webinarje za moderatorje bralnih klubov, za katere smo razvili lastno učno gradivo (za začetno, nadaljevalno in izpopolnjevalno stopnjo) in tudi učno metodo (način podajanja vsebin). Od februarja 2020 do aprila 2021 smo organizirali 6 webinarjev različnih stopenj, ki se jih je udeležilo skupno okoli 120 moderatorjev bralnih klubov iz vse Slovenije.

Smo tudi idejni pobudniki neformalnega Zavezništva za dvig ravni bralne kulture, ki smo ga ustanovili skupaj s Knjižnico Ivančna Gorica, portalom Dobreknjige.si, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in revijo Bukla. (Več: https://www.samozalozba.si/zaveznistvo-za-dvig-ravni-bralne-kulture/)

Brezplačne poučne vsebine s področja knjige objavljamo na Portalu za emancipirano ustvarjalnost: Samozaložba.si: https://www.samozalozba.si/blog/

Naše društvo je tudi pobudnik programa Slovanski fokus, katerega namen je promocija slovanskih književnosti, izvajamo pa ga v sodelovanju s Slovansko knjižnico (MKL), Oddelkom za slavistiko FF UL, Oddelkom za slovenistiko FF UL in Društvom slovenskih književnih prevajalcev. Slovanski fokus zajema Slovanski bralni klub, FB-akcije Prevajalci priporočajo, za maj 2021 pa načrtujemo prvi strokovni posvet Slovanski fokus: zahodnoslovanske književnosti, namenjen knjižničarjem in drugim zainteresiranim.

Kdo so obrazi vaše organizacije in kako doprinašajo k izvajanju vaših aktivnosti?

Naše društvo nima zaposlenih. Večino projektov izvajamo tako, da člani in zunanji sodelavci doniramo v naravi (svoje delo). Sodelavci sodelujejo pri projektih, ki so povezani z njihovimi interesi, zato je nemogoče našteti vse, čeprav brez njih ne bi mogli uspešno izvajati projektov. Navajam samo sodelavce, s katerimi tesneje sodelujemo pri trenutnih projektih:

• Tatjana Jamnik, predsednica društva in koordinatorica projektov (in deklica za vse),
• Iztok Osojnik, literarni komparativist, ustvarjalec in kritik, (so)moderator bralnih klubov Knjiga spregovori in Prevajalski pogled na knjigo, predavatelj webinarja za moderatorje bralnih klubov,
• Jana Šnytová, predavateljica na Oddelku za slavistiko FF UL, somoderatorka Slovanskega bralnega kluba, organizatorica delavnice prevajanja filmskih podnapisov,
• Ksenija Medved, vodja Knjižnice Ivančna Gorica, predavateljica webinarja za moderatorje bralnih klubov,
• Nuša Komplet Peperko, samozaposlena v kulturi iz Celja, predavateljica webinarja za moderatorje bralnih klubov.

Kaj so vaša najpomembnejša spoznanja na področju na katerem delujete?

Naš ideal je Država bralcev – zdrava, miroljubna, strpna in učena družba, ki skrbi za blaginjo vseh državljanov.

Zakaj je bralno kulturo dobro negovati z bralnimi klubi?

Bralni klubi imajo dolgoročne pozitivne učinke na družbo, saj krepijo vezi v skupnostih, kar je v današnjih časih poveličevanja individualizma in tekmovalnosti še toliko bolj pomembno.

Z bralnimi klubi množimo varne prostore, kjer vladajo spoštovanje, zaupanje in strpna medčloveška komunikacija, ki se je naučimo skozi vživljanje v knjige in jo krepimo ob pogovorih o knjigah.

Ob branju razvijamo tudi zmožnost imaginacije, ki je bistvena pri ustvarjanju vizije za prihodnost. Zmožnost imaginacije pomeni, da si znamo zamisliti svetove, ki jih še ni, torej da si znamo zamisliti, kako bi lahko bilo.

Ustvarjalno branje razvija bralčeve kognitivne zmožnosti, saj bralnih klubov ne utesnjujejo cilji učnega programa ali priprav na maturo, ki zahtevajo sledenje »uradnim« interpretacijam.

Več glav več ve – skupaj lahko pridemo do globljega uvida ne le v knjigo, temveč tudi v svet, v katerem živimo.

S srečevanji v živo ali po spletu preidemo od besed k dejanjem in s tem začenjamo spreminjati svet.

Vabimo tudi vas, da se nam pridružite pri zavezništvu in ustanovite bralni klub v svojem okolju. Vsak bralni klub gore premika!

Vse naše dejavnosti so tesno povezane s knjigo, s tem da pogosto segamo tudi na področje multidisciplinarnosti in povezovanja različnih umetnosti.

Izvajamo kar nekaj dejavnosti, pri katerih lahko sodeluje vsak, tudi če ni član:

• bralni klubi (zaenkrat vsi bralni klubi potekajo spletno),
• pisanje poučnih člankov na portalu Samozaložba.si,
• delavnice, webinarji itd.

Sicer pa si ne upam nikogar vabiti k organizacijskemu delu, ker sodelavcem žal ne moremo vedno zagotoviti honorarja za opravljeno delo. Pri društvu je treba veliko dela donirati, če hočemo, da zadeve sploh tečejo (sama kot predsednica društva vse obveznosti opravljam brezplačno).

Dejavnosti kljub pomanjkanju sredstev izvajamo zato, ker verjamemo, da lahko za boljšo družbo in dostojanstveno življenje za vse prispeva vsak izmed nas. Zlasti v trenutni politični situaciji, ko so nam elite ukradle državo, je še toliko bolj pomembno, da se aktiviramo in za znosnejše razmere prispevamo vsi, tako da vsak od nas dela tisto, kar lahko, v lastnem okolju.

Kaj lahko ponudite drugim organizacijam in kaj je tisto, kar bi od drugih organizacij sami potrebovali?

Redno sodelujemo s partnerskimi organizacijami, in sicer se povezujemo glede na skupne interese, cilje in ciljno publiko.

Kje se vidite čez 3 leta ali 5 let in kako vam pri tem pomaga Stičišče Središče?

Če sem iskrena, ne vem, ker sem tako obremenjena, da niti ne vem, kako dolgo bom sploh še zdržala to, da moram praktično vse vleči sama, zagotavljati drugim honorarje itn. (tudi sama sem samozaposlena) – čeprav seveda moram poudariti, da člani in sodelavci pomagajo, kolikor pač morejo, ampak nekako breme ostaja še vedno zelo težko.

(To je del širšega problema družbe, ki spodbuja individualnost in tekmovalnost, namesto da bi spodbujala ustvarjalnost, sodelovanje in solidarnost. Počasi začenjam izgubljati upanje, ker imam občutek, da nas je čedalje takih, ki skušamo doseči pozitivne spremembe s tem, da vlagamo svoje delo … Ker smo preobremenjeni, se vsi osredotočamo samo na lastne prioritete … Skratka, začaran krog …)

Ko sem odkrila Stičišče Središče sem se zelo razveselila, ker sem videla, da nekdo razmišlja o NVO in da nisem edina, ki se zaveda pomena NVO.