Članarina je eden izmed temeljnih in najpogostejših virov prihodkov za številna društva. Predstavlja denarni prispevek, ki ga člani plačujejo za sodelovanje v društvu in za koriščenje njegovih aktivnosti, ugodnosti ter storitev. Poleg tega ima članarina tudi simbolno vrednost – kaže na pripadnost skupnosti in podporo njenim ciljem.
Višina članarine je odvisna od vrste in obsega dejavnosti društva, števila članov ter finančnih potreb za izvajanje programa. V nekaterih društvih obstajajo različne ravni članarine, na primer popusti za dijake, študente, upokojence ali družinske člane.
Za društvo je redno plačevanje članarin pomembno, saj omogoča stabilno finančno osnovo. S tem lahko društvo pokriva osnovne stroške, kot so najemnina, material za dejavnosti, organizacija dogodkov ali promocija.
Pripravili smo skupek najpogostejših vprašanj in odgovorov iz vidika finančnega poslovanja društev:
1. Kaj o članarinah pravi Zakon o društvih?
Članarine spadajo pod premoženje društva, konkretneje: Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice.
2. Kakšna je uradna definicija članarine?
Članarina je prispevek društvu ali združenju, namenjen za dejavnost delovanja društva ali združenja kot to izhaja iz ustanovnega akta društva ali združenja.
3. Ali je članarina obvezna?
Noben predpis društva ne zavezuje, da mora imeti članarino. Lahko pa jo ima.
4. Kdaj se lahko višina članarine spremeni?
Ko tako določi zbor članstva, razen, če je v ustanovnem aktu društva opredeljeno drugače.
5. Ali je potrebno za članarino izdati račun?
Ne, če gre za članarino, ki je zares samo članarina. Če pa članarina vključuje neko storitev (npr. vadnino) ali se zanjo dobi določeno blago (npr. uniforma), pa to že predstavlja tržno dejavnost in je račun potreben.
6. Ali je potrebno voditi evidenco plačil članarin?
Zakon o društvih sicer ne nalaga obvezne evidence članarin, pravi pa, da mora društvo zagotavljati preglednost poslovanja (25. člen) – to pomeni tudi jasne evidence o prejetih prihodkih, kot so članarine. Zakon o računovodstvu in SRS (Slovenski računovodski standardi) pa določajo, da če društvo vodi poslovne knjige, mora imeti dokazila za vse prihodke, tudi za članarine. To pomeni, da mora biti jasno razvidno, kdo je plačal, kdaj in koliko.
Pogosto pa je potrebno pri prijavah na razpise priložiti poleg evidence članstva (obvezna evidenca v društvih) tudi evidenco plačanih članarin.
7. Ali je članarina obdavčena?
Ne, če gre za članarino, ki je zares samo članarina. Če pa gre za “pridobitno” članarino, ki vključuje blago in storitve – npr. vadnine, uniforme, kotizacije … pa je obavčena pod pogoji, ki na tem področju veljajo za društva. To pomeni, da morajo tisti del, ki presega dohodek nad odhodki, plačati dohodnino.
8. Kako razmejimo obdavčeno in neobdavčeno članarino?
Če članarino sestavlja del, ki je neobdavčljiv, ter del, ki je namenjen za plačilo za dobavo blaga ali opravljeno storitev in zato obdavčljiv, mora pravna oseba društvo sprejeti merila za razmejitev – natačno povedati kolikšen del članarine spada pod katero področje.
9. Ali je volilna pravica pogojena s plačilom članarine? Ali si lahko član društva samo, če plačaš članarino?
Samo, če je tako določeno v aktih društva: v temeljnim aktu društva, v pravilniku.
10. Ali mora biti višina članarine za vse enaka?
Ni nujno, društvo lahko s temeljnim aktom ali pravilnikom določi različne razrede za članarino in opredeli pogoje. društvo ima tako lahko opredeljene za različne kategorije članstva glede na ponudbo, ki so je deležni ti člani ali glede na višino prihodkov članov, kadar gre za pravne osebe ali glede na starost članov . glede na ponudbo, ki so je deležni ti člani ali glede na višino prihodkov članov, kadar gre za pravne osebe ali glede na starost članov.
11. Ali se lahko članarina plačuje po obrokih?
Društvo samo določi, na kak način in kolikokrat bo pobiralo članarino.
12. Ali se lahko članarina plačuje za več let?
Društvo samo določi, na kakšno časovno obdobje se plačuje članarina. Praviloma pa se je uveljavil standard letne članarine.
13. Kakšne so posledice, če nekdo ne plača članarine?
To je določeno v aktih društva: v temeljnem aktu ali v pravilniku o članarini.
Plačilo članarine lahko društvo tudi oprosti, kadar člani niso zmožni plačati članarine (v kolikor imajo tako zapisno tudi v svojih aktih).
14. Ali obstajajo kakšne omejitve pri višini članarine?
Zakon ne določa omejitev. Sami pa vemo, kakšna je praksa in koliko so člani pripravljeni plačati.
Društvom z velikim članstvom predstavlja članarina velik del prihodkov, zato je dobro premisliti, kaj člani prejmejo. Članarina naj bo sorazmerna z ugodnostmi članstva.
15. Ali moramo imeti pravilnik o članarinah?
Ne, pravilnik ni obvezen, saj je lahko določilo o članarini vpisano že v temeljnem aktu.
16. Kaj praviloma vključuje pravilnik o članarinah?
1. Uvodne določbe
Namen pravilnika (urejanje članarin v društvu)
Pravna podlaga (sklic na statut društva in zakon o društvih)
2. Vrste članarin
Letna članarina
Vpisnina (če obstaja)
Častna članarina, podpora (če je posebej urejena)
Diferencirane članarine (npr. za študente, brezposelne, upokojence, družine …)
3. Višina članarin
Navede se konkretne zneske ali se opredeli, da jih določa upravni odbor vsako leto
Lahko se določi najvišji/dopustni okvir
4. Način plačila
Rok plačila (npr. do 31. marca tekočega leta)
Način (nakazilo na TRR, gotovina ipd.)
Možnosti obročnega plačila (če jih omogočajo)
5. Posledice neplačila
Opomin
Izključitev iz društva (če tako določa statut)
Izguba pravic (glasovanje, sodelovanje v dejavnostih)
6. Oprostitve in olajšave
Kdo lahko zaprosi za oprostitev ali znižanje
Kdo odloča o tem (običajno upravni odbor)
7. Prehodne in končne določbe
Kdaj začne pravilnik veljati
Kako se spreminja
Kdo ga izvaja (tajnik, blagajnik …)
17. Kdo sprejme pravilnik o članarinah?
Razen, če je v temeljnem aktu zapisano drugače, se to določi na zboru članov.
18. Kako spodbuditi člane k plačilu članarine?
- Pokažite vrednost – razložite, kam gre članarina (npr. dogodki, oprema, prostor).
- Opomijajte prijazno in pravočasno – pošljite e-pošto ali SMS s toplim tonom.
- Olajšajte plačilo – ponudite več načinov (QR koda, PayPal, trajnik …).
- Nagrajujte člane – omogočite popuste, dostop do posebnih vsebin ali simbolna darila.
- Ustvarite občutek pripadnosti – poudarite, da je društvo skupnost in člani so ključni.
- Vodstvo naj pokaže zgled – aktivni člani naj prvi plačajo in s tem spodbudijo druge.