V majskem Slamniku, lokalnem časopisu Občine Domžale, je bil objavljen intervju z Alenko Blazinšek Domenis o pomenu participativnega proračuna za skupnost in občane.
BISTVO PARTICIPATIVNEGA PRORAČUNA JE AKTIVACIJA OBČANK IN OBČANOV
Alenka Blazinšek Domenis, Zavod Nefiks
V Občini Domžale je bil pomemben del razprav in dejavnosti v preteklih mesecih namenjen uvedbi in izvedbi participativnega proračuna 2024/2025.
Tina Drolc
Pri uvedbi in pozneje izvedbi participativnega proračuna je sodelovala tudi Alenka Blazinšek Domenis iz Zavoda Nefiks, ki v osrednji Sloveniji v okviru projekta Stičišče Središče nudi administrativno, pravno in drugo podporo nevladnim organizacijam. S svojim znanjem in izkušnjami je svetovala pri pripravi pravil, pri organizaciji in izvedbi delavnic in tudi pozneje pri promociji participativnega proračuna v času glasovanja. Leta 2016 je sodelovala pri uvedbi prvega kroga participativnega proračuna v občini Ajdovščina in od takrat z navdušenjem podpira uvedbo
participativnih proračunov v slovenskih občinah. Danes je institut participativnega proračun prisoten v manj kot 20 odstotkov slovenskih občin. Z Alenko Blazinšek Domenis smo se pogovarjali o pomenu instituta participativnega proračuna na splošno, o njenih izkušnjah z uvedbo participativnih proračunov v Sloveniji ter seveda o občini Domžale.
Zakaj je po vašem mnenju institut participativnega proračuna tako pomemben?
Participativni proračun omogoča občankam in občanom, da neposredno odločajo o porabi proračunskih sredstev – da predlagajo in glasujejo o projektih, ki so zanje pomembni. Navadno o razporeditvi sredstev odločajo izvoljeni posamezniki, torej vodstvo občine, svetnice in svetniki, predsedniki krajevnih skupnosti in drugi, ne pa občanke in občani direktno. Slednje pomeni, da lahko občanke in občani o porabi sredstev odločajo le posredno, na volitvah vsake štiri leta.
Kako možnost, ki jo ponuja participativni proračun, spremeni pogled občank in občanov na občino oziroma okolje, v katerem živijo?
S participativnim proračunom, v okviru katerega lahko občanke in občani predlagajo in glasujejo o projektih, dobijo priložnost, da soustvarjajo svojo občino oziroma okolje, v katerem živijo. Najprej začnejo v svojih sredinah razmišljati o vsebinah, prostorih in objektih, ki jih potrebujejo. Pri tem se povezujejo in sodelujejo. To je najpomembnejši del uvedbe participativnega proračuna in Občina Domžale je bila pri tem uspešna.
Zakaj ocenjujete, da je prav povezovanje in sodelovanje najpomembnejši del? Ali niso to izvedeni projekti?
Seveda so rezultat participativnega proračuna izvedeni projekti. Pri izvedbi vseh participativnih proračunov pa se je pokazalo, da je največja vrednost v povezovanju in sodelovanju ljudi, v Sloveniji so to lahko prebivalke in prebivalci četrtnih, mestnih ali krajevnih skupnosti, lahko pa so občanke in občani. Projekt, ki je predlagan, je lahko v interesu posameznika ali manjše skupine posameznikov. Če pa omenjeni posameznik ali manjša skupina posameznikov želijo, da bo projekt izglasovan, morajo pridobiti širšo podporo, v svojem okolju ali na območju celotne občine – kot je bilo na primer v Občini Domžale.
In tu se začne razprava?
Da, tu se začne pogovor o vsebinah, prostorih, objektih in aktivnostih, ki jih želijo prebivalke in prebivalci v svojem okolju. Prav ta razprava, kaj želimo v svojem okolju, je pomembna. Za oblikovanje kvalitetnega okolja bivanja je bistven živahen nevladni sektor oziroma društva. Naša naloga, naloga vseh, ki sodelujemo v projektu Stičišče središče, je, da nevladni sektor podpremo in mu omogočamo, da živi.
Zakaj se vam zdijo nevladni sektor oziroma društva tako pomembni?
Ker se nas društva oziroma aktivnosti društev dotikajo povsod, npr. ko pridete v nek kraj, ki je urejen, ste lahko prepričani, da je to rezultat prizadevanj in dela članic in članov lokalnega turističnega društva ali pa prizadevnih posameznikov, ki delujejo v drugih društvih. Seveda ne govorim o turističnih lokacijah, kot so Bled, Bohinj in Piran. Potem so tu še kulturna društva, ki organizirajo kulturne dogodke ob vaških, občinskih, kulturnih ali drugih praznikih. Pa športna društva, ki skrbijo za našo telesno kondicijo in ponujajo druženje ob različnih športnih aktivnostih. Vse to pa bolj ali manj poteka na prostovoljni bazi, zato je podpora in nenehna aktivacija, da se dejavnost društevo hranja in širi, zelo pomembna.
Kako pa so društva povezana s participativnim proračunom?
Navadno se v prvem krogu participativnih proračunov aktivirajo prav aktivni člani društev, ki potem podporo za projekt iščejo znotraj svojih sredin ali pa tudi širše v svojem okolju. Kot sem omenila, je projekt težko izglasovan, če nima širše podpore. In tukaj se nadaljuje razprava, o kateri sva govorili. Pobudniki projektov nagovarjajo oziroma pridobivajo podporo, pri tem pa vključujejo tudi druge, ki mogoče niso člani društev, imajo pa interes, da se projekt realizira.
Kaj imate v mislih?
V okoljih, kjer je bilo izvedenih že več krogov participativnih proračunov, se za realizacijo določenih projektov, ki niso dobili potrebne podpore, poiščejo druga sredstva. Tu se navado vključijo prav posamezniki, ki so se pridružili zaradi interesa, da se projekt realizira. S svojim znanjem in izkušnjami pa lahko podprejo tudi druge aktivnosti društev ali se vanje celo vključijo. To je tudi eden od korakov za zagotavljaje kontinuitete delovanja društev oziroma zagotavljanja podmladkov društev. Po drugi strani pa se lahko prebivalci četrtnih, krajevnih ali mestnih skupnosti celo dogovorijo, da bodo določen projekt izvedli sami, z delovno akcijo. Pri tem jih pa podpre celotna skupnost, npr. z organizacijo piknika, domačih sladic … S tem pa se realizira prav ta širši pomen participativnega proračuna, ki je povezovanje in sodelovanje.
Kako ocenjujete, da ja ta proces sodelovanja in povezovanja potekal v Domžalah?
Lahko rečem, da je Občina Domžale šolsko pristopila k izvedbi proračuna. Vključevala je številne deležnike že pri pripravi pravil za izvedbo participativnega proračuna in že pri postavitvi pravil se je pokazal iskren interes občine, da vključi kar najširši krog občank in občanov. Povedati moram, da si nekatere občine pustijo varovalko, da na koncu odločajo, kateri projekti bodo izvedeni, kateri pa ne. V občini Domžale pa so si ves čas prizadevali, da bi o vsem odločale občanke in občani. Sledili so tudi priporočilom za čim bolj enakomerno razdelitev sredstev po celotnem območju občine in jo razdelili na šest območij.
Zakaj je pomembna delitev na območja?
Zaradi različne gostote poseljenosti območij v občini je zelo težko zagotoviti, da bi imel vsak glas enako vrednost. Prav zato se občine odločajo za delitev območij. Delitev na območja tako zagotavlja, da so sredstva za realizacijo projektov participativnega proračuna kar najbolj enakomerno razporejena po celotnem območju občine. Tudi v občini Domžale se je pokazal interes manjših naselij, da bi v svojih sredinah organizirali vsebine, prostore, objekte oziroma aktivnosti, ki so v mestnem središču. Izredno dobro je, da so prepoznali in izkoristili to priložnost.
Sami ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi delavnic?
Res je. Ker je bil participativni proračun izveden prvič, se je občina odločila za izvedbo delavnic, ki so bile prva informacija širši javnosti, da se v občini začenja prvi krog participativnega proračuna. Na delavnicah smo pojasnili vsa pravila in postopke ter posebej opozorili vse zainteresirane, naj vključijo kar največ sokrajank in sokrajanov oziroma soobčank in soobčanov že v pripravo projekta. S tem si bodo zagotovili vsebino projekta, ki bo izpolnjevala pričakovanja širšega kroga, hkrati pa bodo dobili projekti tudi širšo podporo pri glasovanju. To se je pokazalo tudi pozneje pri samem glasovanju, saj so nekateri projekti dobili več kot polovico glasov na posameznem območju.
Torej lahko ocenite, da je izvedba participativnega proračuna dosegla želeni cilj, ne samo projekte, ki si jih želijo občanke in občani, ampak tudi sodelovanje in povezovanje?
Glede na rezultate glasovanja lahko ocenim, da je bil narejen napredek tudi na tem področju. Naj pa opozorim, da je bil izveden prvi krog participativnega proračuna. Nekateri posamezniki niso niti zaznali, da poteka participativni proračun ter da je mogoče oddati predloge in o njih glasovati. Spet drugi mogoče niso imeli časa in se bodo pridružili v naslednjem krogu. Pomembno je, da se občina poveže s predlagatelji in da jih obvešča o napredku – čim pogosteje opozarja občanke in občanke na možnost, da lahko sodelujejo in po možnosti napove že naslednji krog. S tem bo spodbudila razpravo v manjših skupinah, naseljih o projektih, ki jih želijo realizirati. Mogoče v času do naslednjega participativnega proračuna katerega od projektov realizirajo sami oziroma pridobijo sredstva drugje.
Kaj bi še rekli za konec o uvedbi participativnega proračuna v Občini Domžale?
Podpiram prizadevanja občine, da bi realizirala kar največ predlaganih projektov. Nekaj večjih, razvojnih projektov, ki so presegali postavljene finančne omejitve, bodo uvrstili v prihodnje proračune. Pohvalila bi delo strokovne komisije, ki je delovala z željo, da kar največ projektov uvrsti na glasovanje in je zato projekte tudi delila – da so ostali znotraj predvidenih finančnih omejitev. Predlagam, da kar največ informacij v zvezi z realiziranimi projekti deli z občankami in občani ter da čim prej napove drugi krog participativnega proračuna.
Hvala za pogovor.