Zanke, v katere se lahko ujamejo društva in zavodi: Želja po “podmladku” a brez želje po spremembi

Nevladniško življenje je pisano, pestro, obsega marsikaj. Nevladne organizacije tudi same sebe dojemajo različno – ene so bolj ljubiteljske in delujejo na popolnoma prostovoljni ravni, medtem, ko so druge že bolj profesionalizirane, do mere, ko imajo zaposlene. A ne glede na to, se lahko zapletejo v številne zanke – nekaj smo jih opredelili in zanje poskušali najti rešitve.

Želja po “podmladku” a brez želje po spremembi

Foto: Alexas_Fotos, Pixabay

Mnogo organizacij si želi v svoje vrste pritegniti več članov, po možnosti tudi mlajše. V obstoječe aktivnosti vedno znova vabijo nove ljudi, odziv pa je mlačen, povabljeni ne izkazujejo višje mere interesa po sodelovanju. Tako stanje v organizaciji ostaja na istem, medtem ko želja po novih narašča.

Realno je, da neko organizacijo skozi razvoj in kar nekaj časa vodi ena generacija. Ponavadi so to ljudje, ki se tudi medsebojno osebnostno dobro ujamejo, dobro delajo skupaj in so na splošno zavezani istim vrednotam in ciljem. Morda sploh ne opazijo, da jih “zunanji” svet sicer spoštuje, pogosto pa ne razume, ne pozna in mu njihov način delovanja ni blizu.

Kaj lahko storimo?

  1. Notranji dogovor o odpiranju društva navzven. Pa tudi dogovor o pripravljenosti na spremembe. Ljudje se v društva / organizacije vključujejo z namenom, da tam uresničujejo svoje interese. Če za to ne vidijo priložnosti, se v vašo organizacijo ne bodo vključevali. Ne želijo biti samo mravljice, ki opravijo dela, za katera je vam zmanjkalo časa in kadrov, pač pa želijo aktivnosti društva soustvarjati.
  2. Analiza – tudi hiter pregled je dovolj – “razpoložljivega kadra” v okolju. V nekaterih krajih prihaja celo do tega, da je preveč organizacij, isti ljudje pa so člani vseh, tistih, ki so dejansko pripravljeni sodelovati, pa je tako zmanjkalo. Morda bi v tem primeru kazalo kakšna društva združiti ali pa vsaj soorganizirati aktivnosti.
  3. Vsak pripelje enega. Kadar množično naslavljamo splošno javnost, da se nam naj pridruži, imamo običajno bolj malo uspeha, saj se nihče ne čuti zares nagovorjenega. Pomislite, kolikokrat ste se sami čemu pridružili, če je bilo vabilo namenjeno splošni javnosti. Veliko večja verjetnost, da bomo zares pridobili nove je, če vsak od obstoječih pripelje enega novega. In prve mesece tudi nekoliko poskrbi za njegovo uvajanje in dobro počutje. Kar naenkrat se vam lahko število podvoji.
  4. Organizacija aktivnosti z namenom pritegniti nove člane. Seveda je potrebno najprej videti, kdo sploh je vaš potencialni član – starost, spol, kaj počne, kje se zadržuje. Ko to ugotovite, poskusite organizirati določeno aktivnost tam in tako, da bo vaši ciljni publiki čim bolj dostopna in ji bo časovno ustrezala. Vendar brez osebnega pristopa tudi pri tem ne bo šlo. Tudi na takšnem dogodku je potrebno, da se člani razporedijo in vsak koga nagovori k sodelovanju.

Možnosti je gotovo še več, vsem pa je skupno to, da bo potrebno v delovanje organizacije, pa tudi v aktivnosti, vpeljati spremembe, ki bodo bližje novim članom.