Zanke, v katere se lahko ujamejo društva in zavodi: Ves čas se izvaja enake aktivnosti na enak način

Nevladniško življenje je pisano, pestro, obsega marsikaj. Nevladne organizacije tudi same sebe dojemajo različno – ene so bolj ljubiteljske in delujejo na popolnoma prostovoljni ravni, medtem, ko so druge že bolj profesionalizirane, do mere, ko imajo zaposlene. A ne glede na to, se lahko zapletejo v številne zanke – nekaj smo jih opredelili in zanje poskušali najti rešitve.

Ves čas se izvaja enake aktivnosti na enak način

Andy Warhol: Campbell’s Soup, foto: Moma

Ponosni na naše tradicionalne aktivnosti, ki jih izvajamo že preko 10, 20, celo 30 let … in prav je, da ste ponosni. A čas gre naprej, ljudje se tudi na istem geografskem prostoru spreminjajo, odhajajo, prihajajo novi. Če kar naenkrat ugotovite, da je na aktivnosti vsako leto težje privabiti sodelujoče, obiskovalce ali za izvajanje motivirati tim, potem morda ni težava v njih, ampak v tem, da tip aktivnosti ne odgovarja več na potrebe ciljne publike. Kaj sedaj?

Vsekakor ne moremo odreagirati na vrat na nos ali aktivnosti kar opustiti, po drugi strani pa je tudi trmasto vztrajanje obsojeno na propad.

Kaj pa lahko storimo?

  1. Znotraj tima moramo doseči dogovor, da so spremembe nujne. Morda razloge za naše vse težje delovanje iščemo zunaj sebe, v vremenu, pomanjkanju časa, menjavi generacij, preveč konkurence na trgu … vse to morda tudi drži, a zato je še toliko bolj pomembno, da se tudi mi nekoliko spremenimo. Seveda pa to ne gre brez konsenza med ključnimi “oblikovalci” naše organizacije. Šele, ko bodo ti zares pripravljeni in odprti za spremembe, lahko z njimi tudi začnemo.
  2. Pogledamo, na katere razpise in pogoje so naše aktivnosti vezane, kateri pogoji znotraj njih so nujni in katere lahko nekoliko spremenimo. Naredimo dva plana: kratkoročni – kaj vse je možno spremeniti že letos in dolgoročni plan – kaj lahko spremenimo, ko bomo aktivnosti naslednjič prijavljali na razpis.
  3. Vključimo nove soustvarjalce in jim dopustimo vplivanje: verjetnost, da bomo v enakem timu dosegli velike spremembe, je manjša, kot če k sodelovanju povabimo nove ljudi. Seveda to ne pomeni, da smo jim popolnoma predali oblikovanje aktivnosti, pač pa pomeni, da skupaj s svežimi pogledi in idejami snujemo nove in preoblikujemo obstoječe aktivnosti. Smiselno je, da je v tem timu najmanj 30% in ne več kot 50% novih soustvarjalcev.
  4. Vprašamo za mnenje vse dejavne deležnike naših aktivnosti – zunaj naše organizacije. Npr. druga društva, razstavljalce, predavatelje … Morda poznajo dobre primere od drugod, morda jim samo čas ni ustrezen. Npr. če imamo kmečko tržnico, pa težko dobimo razstavljalce, vprašajmo pridelovalce, kaj predlagajo oni.
  5. Za mnenje povprašamo obiskovalce / udeležence. Pri tem pa namesto, kaj bi jih pritegnilo, vprašanja zasučemo nekoliko bolj v smer njihovih navad: kam ponavadi hodijo, česa so se udeležili v preteklem letu – verjetnost, da bodo sledili temu, kaj ponavadi počnejo, je namreč višja.
  6. Pogledamo, kaj podobne organizacije, kot je naša, počnejo drugje po državi, pa tudi širše. Če imamo možnost, kakšno od teh organizacij tudi obiščemo, morda celo navežemo stike in pričnemo s sodelovanjem.
  7. Pripravimo načrt dogodka v novi preobleki in poskrbimo za dobro, predvsem pa drugačno promocijo. Poiščemo tudi druge kanale, saj je tako verjetnost, da bomo dosegli širšo ciljno publiko, višja. Za pomoč pri promociji prosimo tudi udeležene deležnike – npr. Če imamo kmečko tržnico, razstavljalce prosimo, da svojim potencialnim strankam povedo, da jih lahko obiščejo na tem dogodku.
  8. Po izvedenem dogodku opravimo temeljito evalvacijo. Vanjo vključimo vse deležnike in četudi nam je aktivnost uspela, podrobno pregledamo, kje imamo potenciale za rast, kaj nam je uspelo naključno in kaj je bilo tisto, česar na prihodnjih dogodkih ne bomo več ponavljali.