Turistično društvo Škofljica

Kakšno je poslanstvo vaše organizacije (na kak način bogatite skupnost) in kaj ste v lanskem letu počeli?

Poslanstvo društva je v tem, da koordinira dejavnosti, ki so pomembne za pospeševanje turizma v naši občini.

Izpeljali smo delavnice pečenja kruha s kislim testom, ravno tako delavnice izdelave lutk z lanenim blagom za Zavod Pelikan na Gumnišču. Skupaj z učenci osnovne šole smo urejali šolski vrt in gojili lan. Postavili smo dve masivni leseni klopi pri dvorcu Lisičje. Predstavili smo se na vseslovenskem srečanju Gradiščanov v naši občini ter sprejeli goste iz turističnih društev iz Slovenije pri nas. Izpeljali smo naše dogodke in se predstavili na Aninem sejmu v Višnji Gori ter na Kolesarskem maratonu Barjanka.

Trudimo se, da občina nameni več sredstev v proračunu za promocijo turizma, ne uspemo pa, da bi se ustanovil TIC ali Zavod za turizem, šport in kulturo, kar večino občin ima.

Na katere dosežke vaše organizacije ste najbolj ponosni?

Uspelo nam je oblikovati predstavitvene plakate ter zloženko Lanišče v slovenščini in angleščini. Ponosni smo na spominke: čokolada z lanom, laneni namaz z medom z obešanko o lanu, lanena vrečka za kruh skupaj z zloženko Svobodno sonce.

Zadovoljni smo, ker tradicionalno (že več kot 10 let) prirejamo dogodke, ki so z leta v leto bolje obiskani: Pohod po Svarunovi poti, Praznik trenja in predenja lanu, Renesančni večer, Ličkanje koruze.

Dobro sodelujemo s Turistično zvezo Slovenije in vodimo evidenco prostovoljcev.

Kdo so obrazi vaše organizacije in kako doprinašajo k izvajanju vaših aktivnosti?

• Tončka Pal, predsednica, predstavlja društvo navzven, poskrbi za organizacijo prireditev, za prospekte in druga gradiva, rada pripoveduje o naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitostih v občini.
• Ivanka in Janez Skubic ročno pridelujeta in predelujeta lan, imata zbrana potrebna orodja ter ogromno vesta o zdravilnih učinkih lanu.
• Jože Dolšina, soorganizator občinske čistilne akcije, je pridelovalec koruze in aktiven na vseh prireditvah.
• Marjan Čučkin se ukvarja z obveščanjem in promocijo, sodeloval je pri izdelavi replike najstarejšega kolesa na svetu in kamnitega orodja iz čas koliščarjev, kar tudi rad pokaže pod kozolcem na svoji Ruskovi kmetiji.
• Olga Marguč, izdelovalka historičnih oblačil, je izdelala obleke za grabljice na osnovi delovne kmečke obleke iz 19. stoletja ter komplet renesančnih oblačil za baronico, peče lanene rogljiče in laneno potico.
• Anton Sladič, oskrbnik dvorca Lisičje, oblečen v obleke iz 19. stoletja, izdelovalec različnih zeliščnih napitkov, ki jih rad deli z drugimi, peče slasten kostanj, ko ličkamo koruzo.
• Jožica Grm, naša motivatorka, vedno nasmejana, vedno speče odlične rulade in vedno ji »štima« denar v blagajni.
• Peter Pal, podpornik društva od samega začetka, skrbi za dobro predstavitev v lokalnem časopisu, do podrobnosti pozna znamenitosti cerkve na Vrhu nad Želimljami in na Pijavi Gorici.
• Marija Apovnik je pesnica, napovedovalka, skrbnica kulturne dediščine.
• Darja Kenig Gregorič študira zgodovino dvorca Lisičje, bere Slavo Vojvodine Kranjske, se obleče v baronico in o življenju na dvorcu pripoveduje otrokom, učencem, turistom in domačinom.
• Gregor Janežič je naš navdih za podjetniško obnašanje društva, poleg dela v domači gostilnici na Orlah, se vključuje tudi v delo društva.
• Lado Žefran je starosta Svarun na Pohodu po Svarunovi poti ter kočijaž z lastno kočijo in konjem.

Kaj so vaša najpomembnejša spoznanja na področju, na katerem delujete?

Mislimo, da je tudi društvena dejavnost pomembna za predstavitve občine. Turistično društvo Škofljica organizira dogodke, s katerimi se lahko primerja z ostalimi občinami, da imajo občani možnost povabiti svoje prijatelje, sorodnike in znance v naše kraje.

Koga vabite v svoje vrste in kaj lahko pri vas počne?

V naše vrste vabimo tiste, ki bi radi nekaj naredili na turističnem področju, ki se radi družijo, radi povezujejo z ljudmi s cele Slovenije, gredo radi na predstavitve v druge kraje. Člani se lahko naučijo predstavljati naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti, lahko igrajo zgodovinske osebnosti in tudi sami iščejo podatke, ki so zanimivi za domače in tuje turiste, ter sodelujejo pri organizaciji dogodkov.

Kaj lahko ponudite drugim organizacijam in kaj je tisto, kar bi od drugih organizacij sami potrebovali?

Sodelujemo s Kulturno umetniškim društvom Škofljica in Kulturno umetniškim društvom Pijava Gorica, s Planinskim društvom Pijava Gorica z Društvom upokojencev Škofljica. Sodelovanje poteka v obe smeri, člani pomagajo pri organizaciji dogodkov ali pa se dogodkov udeležujejo.