Ali ste vedeli, da se Slovenija zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja ter da se je višina snežne odeje pri nas od šestdesetih let prejšnjega stoletja več kot prepolovila? Ter da nas trenutna politična prizadevanja vodijo v svet, ki bo konec stoletja toplejši za 3 do 4 °C – navkljub temu, da se je globalna skupnost s sprejetjem Pariškega sporazuma zavezala, da segrevanje omejimo občutno pod 2 °C?
V Umanoteri so v preteklih mesecih uspešno zaključili evidentiranje dobrih praks blaženja podnebnih sprememb, poleg tega pa smo pripravili kar dva dokumenta, ki obravnavata področje podnebnih sprememb.
Za lažje seznanjanje s problematiko podnebnih sprememb so v Umanoteri v okviru projekta CARE4CLIMATE pripravili dokument Fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice za Slovenijo. V njem so na enem mestu predstavljeni vzroki za podnebne spremembe in njihove posledice na globalni ravni, posledice podnebnih sprememb v Sloveniji ter projekcije podnebnih sprememb pri nas. Za uspešno naslavljanje podnebne krize in posledičen prehod v ogljično nevtralno družbo so seveda nujne tako spremembe življenjskega sloga posameznikov kot tudi spremembe na sistemski ravni. V pomoč pri razumevanju podnebno-energetske politike vam je lahko dokument Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb, v katerem so poleg politike Slovenije predstavljene še ključne mednarodne institucije in politični procesi na področju podnebnih sprememb ter podnebno-energetska politika Evropske unije. Več o aktivnostih Umanotere, povezanih s tematiko podnebnih sprememb, je na voljo na spletni strani Umanotere v zavihku Podnebne spremembe.
Ne smemo pa pozabiti, da je v Sloveniji moč najti številne praktične rešitve, ki so se razvile v zadnjih letih in ki si prizadevajo za blaženje podnebnih sprememb ter za uveljavitev načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo k razvoju novih poslovnih modelov, zaposlovanju in izboljšanju kakovosti bivanja. Zato so v Umanoteri skupaj s Focusom v okviru projekta CARE4CLIMATE identificirali dobre prakse podjetij, občin, javnih institucij, nevladnih in drugih organizacij na naslednjih prednostnih področjih: (1) trajnostna mobilnost, (2) energetska učinkovitost v stavbah in industriji, (3) obnovljivi viri energije, (4) trajnostne verige oskrbe s hrano, (5) raba tal in gozdno-lesna veriga, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) trajnostne lokalne skupnosti.
Z namenom promocije in prenosa v druga slovenska okolja so izbrali deset najboljših praks, ki navdihujejo ter kažejo, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo možne in praktično izvedljive, ter prinašajo tudi vrsto sinergijskih koristi: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi ter zvišujejo kakovost bivanja.
Več o izbranih dobrih praksah na povezavi.
