POSVET Z NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI V OBČINAH ŠMARTNO PRI LITIJI IN LITIJA

V torek, 6. oktobra 2020, je v organizaciji Zavoda Nefiks v okviru projekta Stišišče Središče in Zveze slovenske podeželske mladine potekal posvet z naslovom Izzivi podeželja v občinah Šmartno pri Litiji in Litija. Zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom je posvet potekal na daljavo, na njem pa je sodelovalo več nevladnih organizacij, ki delujejo na območju omenjenih občin. Srečanju so prisostvovali tudi Rajko Meserko, župan občine Šmartno pri Litiji, Franci Rokavec, župan občine Litija in Boris Doblekar, poslanec državnega zbora. Namen srečanja je bil sicer identificirati ključne izzive, s katerimi se srečujejo deležniki na področju kmetijstva in iskanje izvedljivih rešitev za odpravo le-teh.
Po “ogrevanju možganov” s pomočjo kratkih miselnih igric in uvodni predstavitvi Doris Letina iz Slovenske podeželske mladine, je vse navzoče nagovoril Rajko Meserko, župan občine Šmartno pri Litiji, ki je izpostavil pomembnost delovanja kmečkih društev.
“Obstoj teh društev je bistven zato, da se bo življenje na podeželju ohranilo in razvijalo, da bo življenje na podeželju pestro in dinamično, kar je predpogoj, da bo lahko podeželje dosegalo zastavljene cilje,” pravi. Sonja Zidar Urbanija, predstavnica Kmetijsko svetovalne službe je povedala, da na območju občin Litija in Šmartno pri Litiji aktivno deluje 950 kmetij. Povedala je, da so veseli, da so s pomočjo finančnih in drugih spodbud bistveno znižali povprečno starost kmeta v občinah Šmartno pri Litiji in Litija ter izboljšali izobrazbeno strukturo kmetov. Dodala je, da so mnogi kmetje “koronačas” izkoristili za razvoj novih dopolnilnih dejavnosti. “Zaradi čedalje nižjih odkupnih cen kmetijskih pridelkov, se kmetje, še posebej mlajši, čedalje pogosteje odločajo za razširitev dejavnosti, na primer za prvorazredno predelavo mesa, kar je zelo pozitivno,” pravi. Po drugi strani pa v Kmetijski svetovalni službi opažajo pomanjkanje razpisov za mlade kmete, saj so manjše kmetije podržene številnim specifikam zaradi kmetovanja v lokalnem okolju. Zavzela se je za povezovanje in sodelovanje z drugimi deležniki na področju kmetijstva, saj da sledijo skupnim ciljem.
Pogovor o ključnih težavah, s katerimi se srečujejo organizacije na podeželju in iskanje rešitev zanje, je potekal v manjših skupinah. Kot odgovor na izzive, s katerimi se srečujejo kmetje, so pripravili več rešitev, med drugimi znižanje komunalnih prispevkov za mlade družine, dostojne odkupne cene kmetijskih pridelkov, učinkovita oskrba starejših in obnemoglih na domu, dejavno vključevanje vseh starostnih skupin v obstoječa društva z namenom medgeneracijskega povezovanja, izboljšanje javnega prevoza in širitev širokopasovnih omrežij.

Ključni predlogi, ki so jih izpostavili udeleženci, so bili:
- vzpostavitev posebne rubrike v občinskem glasilu, kjer se predstavijo dobre prakse razvoja podeželja (kmetje, podjetniki, ki soustvarjajo in razvijajo podeželje, svoje zgodbe),
- spodbujanje turizma preko razpisov, izobraževanj in ureditve infrastrukture,
- znižanje komunalnega prispevka za mlade družine in kmete,
- letno srečanje deležnikov in vzpostavitev baze organizacij za sprotno medsebojno obveščanje,
- dograditev tudi na področju občinskih razpisov (katerih sredstva naj se povečajo, naslavljajo pa naj tudi rabljeno mehanizacijo) ter informiranje o razpisih,
- učinkovita oskrba starejših na domu (potrebno poskrbeti za infrastrukturo in kader) in aktivno vključevanje starejših v društva.
Meserko, župan občine Šmartno pri Litiji, je poudaril, da so predvsem razpisi tisti, s katerimi lahko občina kot taka ustvarja kmetijsko politiko. Povedal je, da si bodo prizadevali za ustrezno infrastrukturo na podeželju, še naprej spodbujali uporabo E-oskrbe in širitev programa Sopotnik, ki omogoča prevoze starejših s pomočjo prostovoljcev. “Znižan komunalni prispevek za mlade družine je zanimiv predlog in zagotovo bom predlagal spremembo tega odloka,” doda. Rokavec, predstavnik občine Litija, je dejal, da bi lahko s posebno rubriko občinskega glasila, ki bo namenjena večji prepoznavnosti podeželja, pričeli že v novembrski številki. “Dobro razvejano optično omrežje je ena izmed infrastruktur, ki je zagotovo zelo pomembna,” pravi. “Trudimo se tudi za ostala omrežja, se pravi električno, vodovodno in cestno, je pa naša občina zelo obsežna. Po drugi strani moram povedati, da smo glede razvoja turističnega kmetijstva zelo na začetku. Na tem področju bomo morali še veliko delati, kakor tudi na povezovanju s sosednjimi občinami.” Oba župana sta se sicer zavzela tudi za ponovitev tovrstnih srečanj vsako leto ter obljubila, da bodo čas objavljanja razpisov prilagodili tako, da bo za kmete ustreznejši ter da bodo v razpise vključili tudi nakupe rabljene kmetijske mehanizacije.
Čisto na koncu srečanja je svoj komentar podal tudi Boris Doblekar, poslanec v državnem zboru Republike Slovenije. Povedal je, da se na državni ravni dogajajo spremembe na področju kmetijstva, predvsem v smeri debirokratizacije in glede sofinanciranja infrastrukture na podeželju. Poudaril je tudi, da je bistveno, da je delo na kmetiji dovolj donosno, da omogoča dostojno življenje kmetov.
Tadej Kobal