Izzivi podeželja: Poročilo 1. posveta

Stičišče Središče v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine pripravlja cikel predvidoma osmih posvetov med občinami in nevladnimi organizacijami z naslovom IZZIVI PODEŽELJA v Osrednjeslovenski regiji, ki bodo v času, ko bodo ukrepi v zvezi s korona virusom mimo, izvedeni v osmih občinah.

V četrtek, 23. aprila 2020, ob 19.00 smo skupaj, preko spletne aplikacije ZOOM izvedli 1. srečanje, katerega tema posveta je bila:

KAKO LAHKO NEVLADNE ORGANIZACIJE VZPOSTAVIMO UČINKOVITO PODPORNO OKOLJE ZA DOBROBIT LOKALNIH SKUPNOSTI V ČASU IZREDNIH UKREPOV IN TUDI KASNEJE

Izhodiščna vprašanja za razpravo v skupinah so bila naslednja:

  • Ali imamo strukture, ki zagotavljajo uspešno izmenjavo blaga in potencialnih storitev?
  • Prepoznavamo potrebe različnih ciljnih skupin (ponudba / povpraševanje)?
  • Ali potrebujemo več povezanosti in če, kakšne vrste – kako lahko sodeluje naša organizacija?
  • Kako vzpostaviti čim krajšo pot od kmeta/ponudnika do potrošnika (od vil do vilic)?
  • Kako oglaševati ponudbo in usklajevati povpraševanje?

Kot ključne izzive podeželja pa smo sicer determinirali sledeča področja:

  1. Razvoj podeželja
  2. Mladi kmetje
  3. Aktivna participacija
  4. Občinski razpisi
  5. Pametne vasi
  6. Dolgoživa družba

Po uvodniku, ki ga je izvedla Zveza slovenske podeželske mladine, smo se preselili v delo po skupinah, kjer so bile oblikovane rešitve, ki jih udeleženci vidijo kot možnost sodelovanja med nevladnim sektorjem in občinarji za razvoj občine in razvoj podeželja.

MODERATORJI: Alenka Blazinšek Domenis, Urša Skube, Nastja Gregorec, Anja Mager, Polona Globočnik
ZAPISNIKARJI: Eva Mlakar, Slavica Završnik, Urška Marzidovšek, Brina Smovnik

REŠITVE:

1. RAZVOJ PODEŽELJA

  • Razvoj se spodbuja s promocijo. Vzbuditi bi bilo potrebno zavest o pomenu povezovanja. Le tega naj občina pomaga oglaševati preko socialnih omrežij, lokalnih časopisov, radia. Aktivno in sprotno obveščanje o svojem delu. Pri tem naj se uporabijo digitalna orodja.
  • Oblikovanje skupne platforme, kjer bi bili navedeni vsi deležniki v občini s kontakti. Dodatno »oddelek« za razpise, aktualne informacije v občini…

2. MLADI KMETJE

  • Znotraj občine je ključnega pomena povezovanje. Povezovanje pa mora biti tudi širše, med več deležniki, ne zgolj kmeti. Razvije naj se poslovni model za povezovanje med društvi in kmetijami, ki bo vsem deležnikom omogočal platformo za pridobivanje informacij kot so npr. katere kmetije nudijo prostor za team-buildinge, katere so odprte za obiske šol itd.
  • Spodbuja naj se povezovanje med društvi- šolami in kmetijami, ki bo prispevalo h izmenjavi znanj in izkušenj.
  • Projekt domača imena: Občin naj kmetije označi s posebnimi tablicami z domačimi imeni. Pripomore k vizualni podobi podeželje in razvoju turizma.
  • Podpora družinskim kmetijam s strani občine.

3. AKTIVNA PARTICIPACIJA

  • Društva bi lahko povezali s skupnimi projekti, da se člani spoznajo in bodo potem lažje sodelovali na večjih področjih. S projekti je mišljeno tudi obuditev starih projektov in njihova posodobitev.
  • Vključevanje lokalnih ponudnikov v aktivnosti organizacij.
  • Ni smiselno imeti več manjših društev, ker to vodi v manjši proračun. Društva se naj povežejo in s tem dvignejo nivo proračuna. S to rešitvijo se ne strinjajo vsi.
  • Skupna spletna stran več društev.

4. OBČINSKI RAZPISI

  • Pri kmetijskih razpisih na ravni občine je pod točko izobraževanje razpis zastavljen tako, da je do sredstev upravičenega le kmetijsko svetovalna služba. Predlaga se, da se razpisi zastavijo tako, da bodo nanj lahko kandidirala različna društva s svojimi znanji in vsebino (govedorejska društva, kmetice, podeželska mladina itd.).
  • Prijave na razpis vzamejo veliko časa za malo sredstev. Ker društva nimajo ustreznih kvalifikacij za prijavo na razpise, se predlaga uvedba izobraževanja na temo prijav na razpise za vsa društva, ki delujejo v občini enkrat letno. Na tem izobraževanju se naj pove tudi okvirni terminski plan razpisov in ustreznost profilov organizacija za kandidaturo na le teh.
  • Predstavitev Evropskih (razpisov) projektov s strani države občinam. Le te povežejo relevantne deležnike znotraj občine za izvedbo EU razpisov.
  • Udeleženci predlagajo, da se financiranje prostovoljskih, neprofitnih organizacij in društev na občinski ravni loči od profitabilnih organizacij, pomembno je upoštevanje kompetenc društev in njihov doprinos lokalnemu okolju ter zgodovino društva.
  • Predlaga se lažje dostopanje do sredstev – zmanjšanje birokracije, prilagoditev kriterijev.

5. PAMETNE VASI

  • Vzpostavi se naj trgovinica z izdelki vaščanov.
  • Povezovanje kmetij za skupen nastop na trgu – skupna prodaja.
  • Povezovanje turističnih društev, kmetovalcev in športnih društev. Programi vodenja po vaseh, ki povezujejo različne ponudnike (kmetije).
  • Občina bi lahko imela objavljeno ponudbo kmetijskih izdelkov in storitev oz. spletna stran na ravni skupnosti, občine.
  • Povezovanje preko socialnih omrežij, pomembnost on line kanalov oglaševanja.
  • Pomembnost skupnosti, druženje mladih, ki podpira samooskrbo znotraj skupnost – povezovanje – izobraževanje – morda tudi NPK sofinanciranje s strani občine – da se lahko mladi tudi usmerijo in izobrazijo, okolica pa uporablja njihove storitve.

6. DOLGOŽIVA DRUŽBA


Posvet je spodbudil debato med nevladnim sektorjem in mladimi kmetovalci ter s tem ponudil številne rešitve in ideje. Te bomo predstavili tudi na vseh nadaljnjih posvetih ter si prizadevali, da tiste z največ podpore skupaj z občinami tudi uresničimo.